forum RASTLINE.COM - sobne rastline

[ljzavodrib5]

Če kdo potrebuje informacije o gojenju mikoriznih gob (jurčki, lisičke, tartufi......)je ta stran prava zanj.


http://www.crop.cri.nz/psp/products/EMushroom.htm

[patrioti]

Ob tem sem se spomnil na začetek nekega tvojega posta:

Razen mikoriznih gob (jurčki(gobani), karželjni, tartufi,lisičke...),katere so v sožitju z rastlinami, lahko večino gob gojimo ljubiteljsko, prav tako šampinjone.

[ljzavodrib5]

http://www.fs.fed.us/pnw/pubs/gtr576.pdf

[ljzavodrib5]

Vidim,da pazljivo prebirate moje prispevke, lepo od vas.

Da razjasnim nejasnosti:

Pod LJUBITELJSKO gojenje gob sem imel v mislih gojenje s pomočjo vsakodnevnih pripomočkov (plinski gorilniki za sterilizacijo substrata, sodi, vlažilci) skratka pripomočkov, kateri so dostopni širšemu krogu ljudi.

NELJUBITELSKO gojenje gob pa po mojem mnenju predstavlja gojenje gob pod posebnimi pogoji kateri niso izvedljivi brez posebne opreme (sem spadajo avtoklavi, mikrobiološki filtri, sterilne komore, hranljiva gojišča z najrazličnejšimi dodatki itd.).

Res je, da ogromno ljudi po svetu poskuša gojiti mikorizne gobe BREZ PRISOTNOSTI rastlin,vendar so rezultati poskusov dosedaj obrodili le malo rezultatov (pa še takrat je šlo za teme doktorskih disertacij). Vzgojili so celo jurčke do par mm velikosti, vendar niso rastli naprej.

Veliko število ljudi pa poskuša na področjih, kjer nekatere od teh gob že rastejo izboljšati pogoje za rast le teh (tudi tukaj bi se dalo razpravljati ali gre za gojenje) s tem da odstranjujejo dejavnike, kateri zavirajo rast teh gob in pospešujejo dejavnike, kateri rast pospešujejo (steljarjenje v gozdovih naj bi bil eden pomembnih dejavnikov).Baje nekateri tako 'gojijo'(pospešujejo rast) že nakatere od teh gob (tartufi...).

Mikorizne gobe poskušajo tudi na novo naseljevati na področja kjer jih do sedaj ni bilo vendar je za to potrebno ogromno znanja in opreme (potrebno je pripraviti mikorizirane sadike rastlin). Po drugi strani pa obrod v takšnih 'nasadih' lahko pričakujemo šele čez 20let.


Zaradi vse te 'zavitosti v meglo' tudi meni ni čisto jasno ali naj govorim o gojenju, o poskusih gojenja ali o pospeševanju rasti?

Kakšen predlog?????????????

CD-ROM na zgornjem naslovu priporočam vsem, ki jih ta tema bolj zanima.

pozdrav
Andrej
gregori_andrej@hotmail.com

[patrioti]

Me moti pri tem forumu, da se ne vidi komu odgovarjaš


Po moje je to, da bi gojil jurčke in lisičke prezakomplicirano ali predrago, drugače bi to na veliko počeli.


Sodelavec je izdeloval substrat za šampinjone, potem za bukov ostrigar, zdaj pa za shiitake. Za prvi dve dela samo micelje.

Ko sem ga vprašal, zakaj nima jurčkov je rekel, da se ne da.

[sadjar]

A še zmeraj izdeluje micelij za šampijone? A bi se dalo to kako dobiti? V trgovnih namreč tega še nisem zasledil. Tista firma iz štajarske je pa kar malo daleč.

[zeronio]

Tukaj je ena stran z opisom uspešnega gojenja navadne lisičke:

http://www.mykopat.slu.se/mycorrhiza/ka ... er/rtf.htm

[izu]

pripravek za gojenje sampijonov prodajajo v baumaxu
je 2tisoc tolarje je pa to v stiroporni skatli

[ljzavodrib5]

Eeee, ravno sem kupil eno tako škatlo, bom poročal o uspehu.

Andrej

[izu]

jaz si jo bom tudi kupil ce bo mami hotela imeti to ker sam nimam dnara

[ljzavodrib5]

Na kompostu, v skatli so se zaceli tvoriti sampinjoni vendar se je rast ustavila. Se mi zdi, da je temperatura v moji sobi previsoka, drugega razloga trenutno nisem nasel.

Andrej

[ljzavodrib5]

Andrej Gregori
GOJENJE MIKORIZNIH GLIV


Zanimanje za gojenje mikoriznih gliv je v zadnjih desetletjih izredno naraslo, saj je prišlo do oslabitve preskrbe trga z nekaterimi vrstami, kar je povečalo povpraševanje.
Ektomikorizo z glivami so sposobne tvoriti rastline iz nekaterih večjih družin kot so Betulaceae, Cistaceae, Dipterocarpaceae, Fagaceae, Myrtaceae, Pinaceae in Salicaceae, kar pripomore k temu, da so te glive močno razširjene po celem svetu.
Od velikega števila ektomikoriznih gliv so nekatere prav posebej cenjene: perigordska gomoljika (Tuber melanosporum), bela gomoljika - tartuf (T.magnatum), užitni goban - jur (Boletus edulis), užitna lisička (Cantharelus cibarius), matsutake (Tricholoma matsutake), karželj (Amanita caesarea)….
Ker so te gobe najbolj cenjene sveže in se ne ohranjajo najbolje, so za njihovo gojenje zagreti predvsem na južni polobli, od koder bi jih lahko izvažali na severno poloblo, ko pri nas ni sezone.
Vendar gojenje večine teh gob ni bilo nikoli osvojeno. Razvitih je nekaj tehnik s katerimi se lahko doseže določene stopnje razvoja mikorize in so jih uporabili pri poskusih gojenja nekaterih vrst. Vendar so potrebne še dodatne raziskave, da bi se jih vpeljalo v gojenje drugih užitnih vrst.
Prva znana tehnika gojenja gob, je temeljila na sadikah dreves posajenih v tla v katerih so bile prisotne mikorizne glive (Tuber melanosporum). Take sadike so po presaditvi v novo okolje pogostokrat podpirala mikorizo in obrod mikoriznih gliv.
To tehniko uporabljajo na Japonskem za gojenje sadik dreves okuženih z glivo Lyophyllum shimeji (zajčki). Največja slabost te tehnike je ta, da so sadike izpostavljene okužbi z vsemi organizmi prisotnimi v tleh in da lahko pride do okužbe s hitreje rastočimi kontaminacijskimi glivami, še posebno če je okolje primernejše za razvoj slednjih.
Mikorizo lahko vzpostavimo tudi umetno pod nadzorovanimi pogoji.
Vse tehnike katere so v uporabi zahtevajo uporabo sterilnih sadik ali vsaj sadik pri katerih je izključena prisotnost drugih ektomikoriznih gliv. Sadike lahko vzgojimo s pomočjo mikropropagacije ali iz predhodno steriliziranih semen.
Ko smo prepričani, da so vzgojene sadike sterilne, jih presadimo v večje zabojčke in jih okužimo s čisto kulturo glive (kulture gliv je najbolj priporočljivo izolirati iz sporokarpov) ali pa jim korenine prelijemo s suspenzijo spor. Pri nekaterih vrstah (Rhizopogon rubescens ) pa sadike preprosto prelijemo s suspenzijo zmletih sporokarpov katera vsebuje več kot 50 000 spor in jih nato posadimo v sterilen substrat, lahko pa sadike zalijemo s suspenzijo potem, ko smo jih posadili v substrat.
Za vzpostavljanje mikorize lahko uporabimo tudi večjo rastlino katera je res okužena z glivo ki jo hočemo gojiti. Rastlino posadimo na sredino večje posode, okoli nje pa posadimo manjše rastline pri katerih hočemo doseči mikorizo. Posode z rastlinami je potrebno imeti v rastlinjaku v katerem moramo veliko pozornosti posvečati preprečevanju vnosa spor drugih mikoriznih gliv ( na rokah, oblekah, predmetih, v zraku vpihanemu v rastlinjak…..).
Pomembno vlogo pri okužbi sadik igrajo pogoji pri katerih rastejo sadike prvih 6 do 24 mesecev. V tem obdobju lahko nepravilno zalivanje, zračna ali talna temperatura, osvetlitev, pH in vsebnost hranil v tleh ter prisotnost drugih gliv močno zmotijo proces infekcije.
Trenutno so na tržišču sadike dreves okužene z nekaterimi glivami: Amanita caesarea, Lactarius deliciosus, L. sanguifluus, Suillus granulatus, S. luteus, Tuber spp., čeprav samo tiste okužene z gomoljikami producirajo komercialne količine sporokarpov. V poskusnih nasadih pa je uspelo vzgojiti tudi sporokarpe užitne sirovke Lactarius deliciosus in ovčarke Suillus granulatus.
Do sedaj so to edini rezultati raziskav, zato ker so nasadi okuženi s karželjni (Amanita caesarea) premladi za kakršnekoli zaključke, po drugi strani pa so bile izvedene številne raziskave za ugotavljanje idealne zemlje, fizično-kemijskih lastnosti tal, klimatskih razmer in tehnike upravljanja za nasade okužene s tartufi. Na drugi strani je zelo malo znanega o potrebah drugih vrst ektomikoriznih gliv.
Pri komercialnem gojenju je potrebno upoštevati, da imajo sadike okužene s sporami zaradi genske raznolikosti veliko večjo možnost obroda (vendar je pridelek v povprečju manjši). Pri klonih sadik in gliv prinešenih iz nekega drugega okolja pa obrod ni zajamčen saj morajo biti posajeni v okolje, katero vsaj v večini lastnosti posnema prvotno okolje.
Pri nekaterih vrstah gliv so parametri pod katerimi nastopi obrod že v glavnem znani. Pri nekaterih pa lahko njihov obrod spodbudimo na območjih kjer se pojavljajo v naravi. Z odstranitvijo odpadnega materiala osiromašimo zemljo, s čimer prisilimo drevo v mikorizo, v nekaterih primerih pa poveča količino obroda pokritje predelov kolonij s tuneli.

Gojenje mikoriznih gliv ločeno od njihovih gostiteljev je bilo do sedaj neuspešno. V nekaterih poskusih so se pojavili primordiji, pri vrstah Lyophillum shimeji (zajčki) in Tricholoma matsutake pa je prišlo celo do tvorbe odraslih plodišč na sterilnih hranljivih gojiščih inkubiranih pod umetno svetlobo.

Zaključek: Kljub uspehom pri gojenju gliv Tuber spp. se zadnjih 150 letih vzgoja večine užitnih ektomikoriznih gliv še vedno ostaja na poskusih gojenja. Veliko ljudi, ki raziskujejo to področje ne objavi rezultatov raziskav kar ne pripomore k boljšemu razumevanju tega področja. Zaključek konference o mikorizi leta 1996 je pripomogel k temu da so problem gojenja mikoriznih gliv opazili tudi tisti katerih interesi so bili izven meja dosedanjih raziskav. Neobhodno so potrebne raziskave na širših področjih kot so: raziskave saprofitskih gliv, pedološke raziskave, medsebojni odnosi med talno favno. Za zadnje področje je najbolj verjetno, da bo prineslo največji napredek pri gojenju mikoriznih gliv.


Literatura:
1. Stamets, P./ Growing Gourmet and Medicinal Mushrooms, Berkeley, Ten Speed Press, 2000, s.574
2. Rinaldi A./Gobe, mladinska knjiga, 1976, s.327
3. Varma A./Mycorrhiza Manual, Springer-Verlag Berlin Heidelberg, 1998, s.542