Napisal/-a dusanh » 07 dec 2008, 12:30
Listi opuncije so preveč okuženi, da bi se splačalo kakorkoli zdraviti.Pesticidi so dragi rastlina pa ni vredna zdravljenja.Verjetno ste že dobili okuženo ter se je pri vas bolezen samo še razširila. Drugo leto na morju utrgajte novi zdravi list, to rastlino pa čimpreje vrzite u kontejner, da ne boste okužili še druge rastline.
Rastlino je napadla:
POKROVASTA UŠ – PRAVI KAPAR ( DIASPIDIDAE ) 60 vrst
Bolezenski znaki: okrogle pege na listih v različnih barvah, rumenenje listov
Imajo pokrovasto izbočen ščitek v obsegu 1-2mm. Barve so črne, rjave, sive in bele.
Pojavljajo se zlasti na lesnatih rastlinah: oleandru, limonovcu, bonsajih, agavah, opuncijah, cereusih itd. Oleandrov kapar (ASPIDIOTUS HEDERAE) na grmičastih bonsajih, borov kapar (LEUCASPIS LOEWI) na igličastih bonsajih.
Praprotni kapar ( PINNASPIS ASPIDISTRAE) napada vse vrste praproti, palme, cikase, orhideje, dracene itd.
PREDATOR: parazitoidna osa (ANAGYRUS PSEUDOCOCCI), parazitoidna osica (ANTHEMUS PINI) ter parazitoidne osice (ENCARSIA) sp
Splošno o kaparjih:
KAPAR – ŠČITASTA UŠ ( COCCOIDEA )
Bolezenski znaki: medena rosa, okrogle pege na listih, rumenenje listov, zakrnelost listov, sajasta plesen, lepljivi listi.
Izredno nevarna družina uši, ki so rasprostranjene povsod, v notranjih in zunanjih prostorih naših bivališč. Napadajo vse dele rastlin ker pa so izredno dobro zaščitene, jih zelo teško odstranimo in uničimo.S posebnim kljuncem prebodejo rastlino ter ji s pomočjo sesalnega aparata v ustih odvzemajo hranilne snovi. Rastlina oslabi in ni pripravljena na spomladansko rast.
Ponavadi se zaredijo na spodnji strani listov, na novorastoča stebla ter iz njih sesajo rastlinske sokove.Samičke so opremljene, odvisno od vrste, z raznobarvnimi okroglimi ali ploščatimi ščitki, ki so lahko voščeni ali iz hitina.Glede na vrsto in na starost dosežejo velikost od 1-5mm. Za zaščito pred sovražniki jajčeca in ščitek prekrijejo s belim voščenim ali prašnatim izločkom. Zaradi tega na njihov organizem ne delujejo kontaktni strupi. Gibljivi so samo samci ter ličinke kaparjev. Samci so podobni mušicam, le da imajo na koncu zadka izrstke.Ko odrasli kaparji najdejo ugodno mesto na rastlini, se ne premikajo več, temveč prisesani na liste ali stebla ostanejo na istem mestu. Samica jajčeca ponavadi izleže pod svoj ščitek, da jih zavaruje pred sovražniki Kaparji napadajo praktično vse rastline, kaktuse, sukulente, palme, drevesaste lončnice in grmovnice.Najboljši gostitelji so:palme,oleandri, lovorji,klivije, krotoni,afelandre,kamelije, vitezove zvezde, kaktusi, sukulente. Izločajo medeno roso, katera je nadvse ugodna podlaga za sajasto plesen. Ko jih zmečkamo opazimo rjavordeč ali sivo rdeč telesni sok. Če populacija kaparjev ni velika, jih lahko odstranimo mehanično s vato ali gobico.
Prenašajo tudi različne bakterijske in virusne bolezni.
Razmnožujejo se spolno ali partenogenetsko.( nespolno, kjer se zarodek razvije iz neoplojenega jajčeca.)
Na druge rastline se razširjajo z mladimi gibljivimi kaparji, z bolnimi rastlinami, z mravljami ki sesajo mano ter z vetrom.
Največkrat je prisoten šipkov kapar (AULACASPIS ROSAE).
PREDATORJI:parazitoidna osa (ANAGYRUS PSEUDOCOCCI), mini parazitoidna osica (APHYTIS MELINUS), predatorska polonica (CRYPTOLAEMUS MONTROUZIERI),
Parazitoidna osica (LEPTOMASTIX DACTYLOPII)
Zaščita: Insekticidi na bazi rastlinskih ekstraktov
Preventivno se lahko spomladi šprica z belim oljem.
PESTICIDI: CALYPSO SC 480 ( ne smrdi), CONFIDOR SL 200, DIAZINON ( 100ml na 10l vode), kontaktni strup RADOTION E-50.
Za uspešno zatiranje so uporabni predvsem, zgoraj navedeni, sistemski pesticidi.Kontaktni pesticidi delujejo samo na samčke ter ličinke kaparja.
Lahko uporabite: PROMANAL AF NEU