forum RASTLINE.COM - sobne rastline

[Entuziast]

Ali so orhideje zajedalci?

Orhideje v nasprotju s splošnim prepričanjem niso zajedalci in na noben način ne škodijo rastlini na kateri rastejo epifitsko-priraslo. S svojimi koreninami se na deblo ali veje dreves le oprimejo in si tako zagotovijo svoje življensko okolje visoko v krošnjah dreves. Orhideje, ki rastejo v tleh (geofiti oziroma terestrične orhideje) so tesno povezane z različnimi glivami in živijo z njimi v sožitju-simbiozi. Torej, orhideje niso zajedalci!


Ali rastejo orhideje tudi v Sloveniji?

Da. V Sloveniji lahko najdemo 76 vrst in podvrst orhidej. Več informacij v zvezi s tem si lahko preberete v odlični knjigi 'Orhideje Slovenije' (Vlado Ravnik, 2002, Tehniška založba Slovenije).


Ali je orhideje težko gojiti?

Če ste pri gojenju ostalih sobnih rastlin uspešni, potem ste pripravljeni za gojenje orhidej, ki pa definitivno zahtevajo nekaj več znanja in občutek za opazovanje stanja rastline. Zato pri orhidejah ne velja pregovor: Neumen kmet ima debel krompir.


Ali je za gojenje orhidej potrebno imeti rastlinjak?

Nikakor ne. Številne križance orhidej lahko gojimo tudi v stanovanju, ker so manj občutljivi, kot vrste, ki rastejo v naravi-botanične vrste. Pred nakupom orhideje je pametno poznati njene zahteve in vedeti, kje v stanovanju bo rastlina rasla (sončno-senčno, toplo-hladno) in na podlagi tega izbrati orhidejo, ki ustreza našim razmeram. Nespametno je kupiti orhidejo zato, ker nam je všeč in jo nato postaviti, kjer pač imamo prostor. Dolgoročno gledano bomo na ta način zelo verjetno doživeli neuspeh.


Kdaj cvetijo orhideje?

Na to vprašanje je nemogoče podati enoten odgovor. Številni rodovi imajo točno določeno obdobje cvetenja, ki ga vzpodbudijo klimatski faktorji. Če jim teh razmer ne moremo zagotoviti, ne bomo nikdar ugledali cvetov. Sem spadajo dendrobiji tipa Nobile, cimbidiji (Cymbidium), fajusi (Phaius), siknokes (Cychnoches) itd. V nasprotju s temi orhidejami pa obstaja prav tako obsežna skupina orhidej, ki nimajo točno določenega obdobja cvetenja in zacvetijo, ko so dovolj močne in zato sposobne nositi cvetje. Mednje spadajo falenopsisi (Phalaenopsis), pafiopedili (Paphiopedilum), številne masdevalije (Masdevalia) itd.


Kako dolgo cvetijo orhideje?

Najpopularnejše orhideje, falenopsisi (Phalaenopsis), lahko na vedno novih vejah, ki izraščajo iz starih cvetnih stebel, cvetijo tudi celo leto in več. Večina orhidej sicer ne cveti tako dolgo, povprečje je nekje med 14 dnevi (Miltonia, Cattleya) in enim mesecem (Cymbidium, Paphiopedilum, Oncidium). Le dan ali dva cveti vanilija (Vanilla) in orhideje iz rodu stanhopeja (Stanhopea).


Kako dolgo zdržijo posamezni cvetovi na orhideji?

Cvetovi falenopsisa (Phalaenopsis) in pafiopedila (Paphiopedilum) lahko ostanejo zdravi in lepi tudi več kot štiri tedne, medtem ko so cvetovi katlej (Cattleya) kratkotrejnejši in postanejo neugledni že po 10 do 14 dneh. S starostjo začno cvetovi številnih orhidej spreminjati barvo dokler na koncu ne porumenijo in odpadejo. Sem spadajo številne vande (V. coerulea in križanci), zigopetalum (Zygopetalum), cimbidij (Cymbidium) in drugi.


Kaj je hibrid-križanec?

Nastane pri križanju dveh različnih vrst orhidej kot npr. Vanda coerulea x Vanda sanderiana = Vanda Rotschildiana. Pri tem dobi novo nastala skupina rastlin novo ime, ki mu strokovno rečemo greks in je v primeru zgoraj omenjenih vand poimenovan Rotschildiana. Ker so rastline, ki nastanejo pri križanju med sabo različne, jih vrtnarji (samo najlepše med njimi) še individualno poimenujejo in včasih tudi registrirajo. Angleško Kraljevo hortikulturno združenje vodi celoten seznam registriranih križancev, ki jih je že prek 120.000 (www.rhs.org.uk/research/registration_orchids.asp). Ime rodov in vrst se zmeraj piše ležeče, pri čemer se rod piše z veliko (Vanda), vrsta pa z malo začetnico (coerulea). Ime greksa se ne piše ležeče, napišemo pa ga z veliko začetnico. Ime križanca-hibrida se prav tako piše z veliko začetnico in pokončno, vendar ga vedno postavimo v enojne navednice (Vanda Rotschildiana 'Blue Magic').


Katere orhideje je najlažje gojiti?

V povprečnem stanovanju je najpreprosteje gojiti orhideje iz rodu Phalaenopsis. Križanci vrst iz tega rodu so relativno neobčutljivi na nihanje temperature v območju med 16 in 32˚C. Dobro prenašajo tudi padce zračne vlage in pomanjkanje svetlobe. Med preprostejše orhideje spadajo še čeveljčki (Paphiopedilum) z marmoriranimi listi. Nekoliko zahtevnejši so cimbidiji (Cymbidium), dendrobiji (Dendrobium), katleje (Cattleya), miltonije (Miltonia) in odontoglosumi (Odontoglossum). Med najzahtevnejše in za večino stanovanj neprimerne so vande (Vanda), ker za rast in cvetenje zahtevajo veliko svetlobe in visoko zračno vlago.


Ali orhideje dišijo?

Večina orhidej ne diši, saj opraševalce privabljajo na druge načine (barva in oblika cvetov, nektar, itd). Kljub temu obstajajo rodovi (Zygopetalum, Stanhopea,...), vrste (Oncidium fuscatum, Cattleya iricolor,...) in križanci (Oncidium 'Pupukea sunset',…), ki dišijo. Obstaja tudi nekaj dišečih vrst falenopsisov (P. violacea, P. bellina, P. venosa), ki pa se na tržišču pojavljajo kot križanci omenjenih botaničnih vrst.


Zakaj moja orhideja ne cveti?

Cvetenje je le ena faza (generativna faza) razvoja rastlin, ki je v neposredni povezavi z rastjo zelenih delov (vegetativna faza). Nekatere orhideje cvetijo, ko je rast zelenih delov zaključena, druge pa preden se le-ta začne. V tej grobi razdelitvi je še mnogo variacij, ki pa so bistvenega pomena, če želimo orhidejo pripraviti do ponovnega cvetenja. Natančno poznavanje rastnega cikla posameznega rodu orhidej je torej ključ do uspeha, če želimo ugledati cvetove. Zaradi obsežnosti in raznolikosti družine kukavičevk (Orchidaceae) je nemogoče ustvariti pregleden opis rastnih ciklov in formul za cvetenje, zato navajamo zelo kratek in površen seznam 'trikov', le za najpogostejše orhideje:

Phalaenopsis
Če ima rastlina dovolj močne in zdrave liste zacveti, ko jo prestavimo v hladnejši prostor. Razlika mora biti vsaj 5˚C. Minimalna temp. je 16˚C!!!

Cymbidium
Spomladi hitro raste, poleti formira pseudobulbuse, jesen le-ti zorijo, pozimi pa cveti. Jeseni moramo rastline izpostaviti nizkim temp. (okoli 7˚C), dokler se ne odpre prvi cvet. V nasprotnem primeru rastline le rastejo in ne cvetijo.

Paphiopedilum
Tip z marmoriranimi listi cveti, če je poganjek dosegel določeno velikost - moč in je posledično zrel, da bo razvil cvetove.
Tip z zelenimi listi cveti iz istih razlogov, s tem, da moramo te pafiopedile jeseni in pozimi izpostaviti temperaturam med 10 in 13˚C.

Dendrobium
Tip nobile cveti ob podobni oskrbi kot cimbidiji.
Tip phalaenopsis cveti ob podobnih razmerah in pogojih kot pafiopedili z marmoriranimi listi

Odontoglossum, Miltonia in vsi križanci v tej skupini
Cvetenje ni točno določeno, vzvodi zanj se med posameznimi rodovi in celo med vrstami znotraj rodov močno razlikujejo. Za informacije se obrnite na strokovno literaturo, internet ter izkušnje naših članov.


Zakaj postajajo listi na moji orhideji rjavi?

Razlogov je veliko, najpogosteje pa je vzrok v prekomerni osvetlitvi (ožig zaradi direktnega sonca), prenizki zračni vlagi (bližina grelnih teles) ali nezadostnem zalivanju (možno je tudi, da ste zalivali preveč, zaradi česar so zgnile korenine, pretok vode v nadzemni del pa je prekinjen in se zato suši). Če se sušijo stari listi, bodite brez skrbi, ker je to pač naraven proces odmiranja ostarelih delov rastline.


Zakaj so listi zveriženi-harmonikasti?

Problem se pojavlja predvsem pri miltonijah (Miltonia) in križancih z odontoglosumi (Odontoglossum) in oncidiji (Oncidium). Ti rodovi so občutljivi na neenakomerno vlažnost substrata in nanj reagirajo z aktivnejšo oziroma upočasnjeno rastjo listov oziroma poganjkov. Če pustimo substrat predolgo suh se po zalivanju rast prehitro nadaljuje. Listi in žile ne rastejo več enakomerno in se 'ujamejo' v starejše liste, ki jih objemajo. Mladi listi se zato zgrbančijo in ostanejo deformirani.


Kaj naj naredim, ko orhideja odcveti?

Pri večini orhidej se cvetno steblo po cvetenju posuši, pri redkih rodovih (Phalaenopsis) in vrstah (Masdevalia infracta, itd) pa iz odcvetelega cvetnega stebla požene nov poganjek, ki čez nekaj časa zacveti. Če niste prepričani, kaj storiti, pustite cvetno steblo nedotaknjeno, dokler se ne začne sušiti, kar je jasen znak, da iz njega ne bo nič.


Na listih so črne pike. Kaj naj storim?

V večini primerov so črne pike posledica glivičnih (Fusarium, Botrytis) ali bakterijskih (Erwinia, Pseudomonas) okužb. Razliko je težko določiti, v vsakem primeru pa prizadete rastline izoliramo. Glivične okužbe tretiramo s fungicidi (Dithane M45, Antracol), z bakterijami okužene rastline pa raje zavržemo, saj je kurativna uporaba baktericidov pogosto nezadostno učinkovita. V mnogih primerih so pike posledica naravnega procesa staranja in odmiranja starejših listov, kar je normalno in neizbežno.


Na cvetovih so črne pike. Kaj naj storim?

Nežno tkivo cvetov je lahka tarča agresivnih gliv (Botrytis), ki povzročajo udrte črne pike na cvetnih listih. Uporaba fungicidov je nesmiselna, saj so cvetovi trajno poškodovani. Pojavu se najlažje izognemo, če rastline ne škropimo po cvetovih, še posebej nevarno je rošenje po sončnem zahodu, ko pade tudi temperatura zraka. Torej, izogibati se moramo visoki zračni vlagi (rošenju) v kombinaciji z nizkimi temperaturami (pod 16˚C).


Rastlina ima povešene liste in ne zgleda zdravo. Kaj naj storim?

1. Rastlino čimprej zalijte, ker je dehidrirana oziroma,
2. rastlino ste v preteklosti preveč zalivali, zaradi česar so zgnile korenine. Preskrba zelenih nadzemnih delov z vodo je zato onemogočena, rastlina pa se, ironično, ob preobilici vode suši. Rešitev je čimprejšnja presaditev v svež substrat. Odstranite star moker substrat in vse gnile korenine. Z malo sreče bo rastlina pognala nove korenine in preživela. Vsaj en mesec po presaditvi ne uporabljajte gnojil.


Zakaj odpadajo cvetni popki?

Popki so najobčutljivejši del rastline, zato se na njih najprej pokažejo posledice neprimerne vzgoje, klime ali škodljivcev. Našteti so najpogostejši razlogi:

1. Voda – nezadostno ali pretirano zalivanje. škoduje tudi zalivanje z mrzlo vodo.
2. Rošenje – nežno in navlaženo tkivo popkov je lahka tarča za napad gliv.
3. Temperatura – je najpogostejši krivec za odpadanje popkov. Falenopsisom popki odpadejo pri temperaturah pod 16˚C, medtem ko cimbidij odvrže popke pri temperaturah nad 25˚C. Dobro je poznati zahteve posameznega rodu in se jim čim bolj približati
4. Zračna vlaga – če je prenizka, se popki začno sušiti, nato pa odpadejo.
5. Kvaliteta zraka – če imate rastline ob oknu na prometni cesti, ga imejte vsaj med cvetenjem raje zaprtega. škodi tudi cigaretni dim in bližina zrelega sadja, ki izloča plin etilen.
6. Svetloba – preveč svetlobe nežne popke ožge, premalo svetlobe pa pomeni, da rastlina verjetno ne bo sposobna asimilirati dovolj hrane, da bi vzdrževala vse popke in jih zato nekaj odvrže.
7. Kemikalije – prekomerno gnojenje ali uporaba nekaterih pesticidov povzroča odpadanje popkov in prezgodnje sušenje odprtih cvetov. Držite se navodil proizvajalcev.
8. škodljivci – najpogostejši krivci so tripsi in uši, ki sesajo sočno tkivo bodočih cvetov. Ti so zaradi tega deformirani ali pa se sploh ne odprejo in odpadejo.

Korenine štrlijo iz lončka. Kako jih naj ukrotim?

Krotenje štrlečih korenin nima smisla, saj je to ena izmed znanih lastnosti orhidej. Korenine ne rastejo navzdol po načelu geotropizma ampak rastejo v vse smeri in iščejo vlažen substrat ter hranila. Ne izrezujte takšnih korenin, dokler se ne posušijo. Če večina novih korenin sega preko lončka je to znak, da boste morali rastlino kmalu presaditi v malenkost večji lonček.

Vir: Društvo ljubiteljev orhidej

[smrekca]

administratorji, moderatorji...
A se lahko da tudi to temo pod 'ne prezri'?
Lep pozdrav!