forum RASTLINE.COM - sobne rastline

[naett]

Zanima me, s čim gnojite, ker sem prebrala, da je bolje gnojiti s kako npr. biogreno kot s hlevskim gnojem. Je to res ali bi nekdo rad zaslužil?

[smrekca]

ojla!
jaz sem šele dobro vseljena v hišo in me ta dilema še čaka, sem pa slišala razloge - zakaj z umetnim gnojem:
-je enostavnejše (ne rabiš najemat prikolice, iskat kakega kmeta...)
-ne smrdi
-na vrtu je bistveno manj plevela

[jan24]

Jaz gnojim z vsem kar se najde. Enkart letno ves kompostnik zmečemo na vrt, dodamo umetno gnojilo in za povrh smo kupili še hlevski gnoj, a zaradi izredno slabe zemlje gnoja ni nikoli dovolj...

Lep pozdrav

[sasok]

mi doma navadno gnojimo s kompostom in biosolom od svetala pa je akr vredi! pa piše da je dokaj naraven no!

[herbi]

Hlevski gnoj je je zame zakon res da smrdi.Lahko pa se izogneš smradu in daš veliko denarja za umetni gnoj po želji.
A najboljša je kombinacija obojega.Vsakega malo mislim odvisno od površine.
Zemlja potrebuje hranila ki jih običajno umetni gnoj nima.Vendar pazi pri nabavi gnoja.
Ni za željen samo konjski gnoj ker je najbolj siromašni kar se tiče hranil za zemljo.Razen da ni mešan z navadnim hlevskim gnojem (kravji in prašičji).

Sploh pa hlevski gnoj običajno smrdi samo do prvega večjega dežja.Najbolj da ko ga dobiš ga čim prej za koplješ v zemljo in s tem zmanjšaš smrad okoli hiše.
Ali pa ga raztrosiš kar na sneg ali pa pred sneženjem in postiš da se v leze sam v zeljo. Sneg bo poskrbel da se bo vonj 100 % prekril.

[muha]

Izmenično s hlevskim gnojem in kompostom, letos sem po dolgem času uporabila biogreno, sedaj je vsaj 2 leti ne bom več, ker mislim, da se mora zemlja od nje malce odpočiti. Gnojim tudi z rastlinsko gnojevko (gabez, koprive).
Hlevski gnoj kupim navadno kar tisti v vrečah, kompostiran, ki sploh ne smrdi. Res je precej drag ampak tudi pri kmetu tisti čisto sveži je pri nas prav pošteno drag. Pa še vtis daje, kot da ti je s tem naredil ne vem kakšno uslugo .

Lp

[katrinca]

Umetno ali naravno po moje sploh ni dilema. Se mi zdi edino smiselno, da vsaj na majhnem koščku planeta ni kemije. ker koja je pol finta, če ti zraste paradajz na umetnem gnojilu.
Sem pred dnevi prebrala knjigo o biovrtnerjenju. Pa to ni neka strašno pametna veda. Dovolj je, da se v naravo zazreš. Narava ne uporablja nobenega umetnega gnojila, pa vendar vse krasno raste. Kako? Ničesar kar zraste na njej ne zavrže in zemlja sama sebe vedno znova obnavlja.In posnetek tega je kompost, puščanje odpadlega listja med gredami....Res da grede niso vedno videti kot iz škatljice, ampak zemlja je zdrava. Pri gnoju pa, jaz ga ne uporabljam, sem pa prebrala, da ga je treba odležat in predelat. Vsak zase pa z eksperimentiranjem izbere najboljšo varianto.

Katrinca

[stara postaja]

No, moram reči, da se zelo strinjam s Katrinco. Posnemajte naravo, pa ne bo nič narobe. Le nikar ne očistite gredic do golega, uporabite vse, kar odstranite, za zastirko, pod njo bo zemlja živa, voljna, rodovitna. Čeprav ne zgleda tako porihtano, kot nekateri vrtičkarji želijo. Glede hlevskega gnoja pa: star pregovor pravi, da kjer nič ne smrdi, nič ne diši.Žal pač svinje, govedo itd., ki v obliki zrezkov ali pečenke tako slastno dišijo na vaših krožnikih, tudi serjejo, tako kot navsezadnje mi vsi. Ja, pa še to: Herbi, tvoj nasvet o gnojenju po snegu je sicer dober, vendar v nasprotju z nitratno direktivo, po kateri se ne sme gnojiti zasneženih, razmočenih tal in tal brez zelene odeje v času od 15.11. do pomladi. Toliko v vednost, vendar smo pod kontrolo samo tisti, ki to opravljamo kot gospodarsko dejavnost, drugim je marsikaj "dovoljeno... "

[naett]

Je biogrena naravna ali je kemija?

[Pepe]

Umetnih gnojil ni. So samo mineralna, ki zemlji vračajo njene lastne minerale, ki so jih rastline porabile za rast. Najbolje je gnojiti s kombinacijo različnih gnojil. Sama mineralna gnojila zemljo sčasoma osiromašijo, ker jim manjka mikroelementov, poleg tega je za pravilno doziranje potrebno poznati vsebnost hranil v zemlji in potrebo posamezne vrtnine po hranilih, kar je za navadnega vrtičkarja preveč komplicirano. Jaz nikoli ne gnojim s sestavljenimi gnojili, vedno kupim posamezne komponente in naprimer za paradižnik dodam kalij, za paprike fosfor, temeljna gnojila pa so vedno organska. V mineralni obliki dodam le tisto, česar z organskimi ne morem zagotoviti v potrebni količini. In potem pridelam na enaki površini trikrat več od sosedov

[stara postaja]

Strinjam se s Pepetom, dodala bi le še, da gnojenje samo z mineralnimi gnojili zemljo sčasoma zakisa in osiromaši do te mere, da je življenje mikroorganizmov v njej čisto onemogočeno. Zato je zelo pomembno, da skrbimo za zadostno raven humusa, ki to življenje omogoča in deluje tudi kot koloidni sistem, da suša ne pride tako hitro rastlinam do živega. Humus lahko dodajamo v obliki preperelega (torej že delno humificiranega) hlevskega gnoja, komposta, pa tudi organskih ostankov z vrta, ki jih uporabimo za zastirko kot sem že pisala. Vrnimo torej zemlji, kar je njenega! Uspešno vrtnarjenje in sožitje z naravo! LP, Marija

[Pepe]

Tako je, količina humusa je zelo pomembna. Nikoli nas na vrtu ne smejo motiti kakšne napol preperele veje in drugi večji ostanki rastlin. Sčasoma bo vse strohnelo, medtem pa bo nudilo zavetje koristnim živalicam. Pred leti sem temeljito obrezal lipo in vse tanjše veje zmlel. Z dobljenim materialom sem prekril cel vrt deset centimetrov debelo. Tisto leto je bila zemlja tako rahla, da si se vdiral po gležnja, vse pa je raslo kot bi vlekel iz zemlje.

[Akasha]

Gnoj in kompost.

[JELKA]

Zakaj je pa dobro posipanje vrta z apnom?

[Pepe]

Zakaj je pa dobro posipanje vrta z apnom?

Ni nujno dobro. Apno zviša ph vrednost tal. Če imaš prekislo zemljo je to ok, če pa ima zemlja ph med 6 in 7, pa apno pri nekaterih vrtninah lahko tudi škodi.

[frenky]

mineralna gnojila zemljo osiromašijo, ker nimajo organske snovi, iz katere se tvori humus!

Biogrena je naravno gnojilo.

organska gnojila se med seboj zelo močno razlikujejo. Glavni dejavnik je vrsta gnoja (goveji, konjski,kokošji...)m drugi pomemben dejavnik pa je vrsta krme,ki jo te živali zaužijejo (intenzivna reja>veliko krmil> velika kol hranil v gnoju)

Poznamo tako kisla kot bazična umetna gnojila. Pri uporabi enih se pH dviguje pri uporabi drugih pa se znižuje.

Zemljo apnimo v primeru kislih tal. Delikatna zadeva, kjer je potrebna analiza tal.

Za gnojenje uporabljamo hlevski gnoj, dognojujem z dušikom.

P.s. na domačem vrtu analiza ni bistvenega pomena, za ta denar raje kupite voz hlevskega gnoja

[peaceful]

ojla, bom pisal kar v to temo, se mi zdi najprimernejša.

letos sem prvič začel oskrbovati del vrta, ki mi ga je odstopil oče. zakaj ga nisem tega prosil že prej, se sprašujem!

no, greda je bila posajena z jagodami, malinami, nekaj zimske solate itd.
vse to sem odstranil, kajti želim izboljšati zemljo, ker je tam baje bolj siromašna.
oče pa je izrazil željo, da bi vseeno še imeli nekaj malin in jagod.
poleg tega bom tam gojil tudi paradižnik, kakšne melone, solato itd.

ker imam material bom nardil vroči kompost sedaj čez zimo, imam pa tudi vermikompost.
zemljo bom izboljšal moje vprašanje pa je:
ali je težko priti do malin? lahko te, ki sem jih odstranil odvržem ali kaj?
jagode bom najbrž začel iz semen. katero vrsto še ne vem.
iz semen bom začel tudi druge vrste zelenjave, ki jih bom tam posadil.

ali je moja ideja prava? bi mi kaj svetovali?
se pravi, sedaj dobro pripraviti zemljo, po koncu zime pa akcija...

[kiki]

Malina je žejna rastlina, zato jo moramo ob sajenju ter tedaj, ko se začnejo maline debeliti, dobro zalivati. Razmnožujemo jo s koreninskimi in talnimi poganjki. Maline se zelo hitro razrastejo. Tak da si jih ne rabiš dosti prišparat.

[stara postaja]

Ne vem , kako misliš razmnoževati jagode s semeni, Razmnožujemo jih vegetativno, tako, da pritlike, ki čez leto nastanejo ob matičnih rastlinah enostavno odrežemo in novo rastlino (že formirano rozeto) presadimo. Sicer pa za rastline nasploh velja, da si le z vegetativnim razmnoževanjem (torej delom matične rastline), zagotovimo identičnost podmladka. Pri semenih ima prste vmes genetika in nikoli ne vemo, kaj bo iz nove rastline nastalo. Zato si tudi pri mnogih pomagamo s cepljenjem žlahtne rastline na sejanec oz. po domače divjaka. Sicer se zgodi, da ima tudi sejanec krasne lastnosti, a to je tombola. Je pa zanimivo, le dolgo traja.

[peaceful]

Pri semenih ima prste vmes genetika in nikoli ne vemo, kaj bo iz nove rastline nastalo.

ravno zato me vse skupaj bolj privlači. najbrž bom celo gredo začel iz semen. je to res tako neumno ali kaj? ali je moja ideja res čist mimo?

hvala za vse odgovore.