forum RASTLINE.COM - sobne rastline

[anitai]

Rada bi posadila živo mejo iz bukve, pa me zanima, če mogoče kdo ve, ali lahko dobim sadike tudi s potaknjenci in kdaj bi jih morala potikati.

[tinko]

Odgovoril sem ti na dolgo in široko, pa ni prišlo čez ne vem kakšne filtre. Poskušal bom še enkrat, drugače ti odgovorim na ZS. Alojz

[tinko]

Bom skrajšal! Razmnoževanje bukve s semeni in s stranskimi koreninskimi poganjki. Izkopavanje zelo zamudno. Na en meter gre vsaj 8 rastlin. Koliko metrov bo dolga ograja? Boljša varianta bi bilo iz sejančkov. V naravi je še veliko žira, ki že tudi kali pod listjem. Veliko mladih bukvic raste po gozdnih poteh in ne bodo nikoli dočakale svoje starosti..... Lep pozdrav Alojz

[anitai]

Ograja bo precej dolga, več kot 100 m. Prav zaradi tega se bojim izkopavanja, da bo predolgo trajalo, pa da bo zemlja prej zmrznila. A potem lahko kar naberem žire v gozdu, pa jih dam doma v zemljo?

[tinko]

Cenovno bi bila to najboljša rešitev. Če ste doma blizu bukovih gozdov in imate teren za živo mejo že pripravljen, košarico za žir v roke, koš za listje na ramo in lep sprehod v naravo konec tedna. Pa računajte, da vsi žiri ne bodo odgnali, tudi na glodalce je dobro računati. Torej malo več žira in veselo na delo. Alojz

[anitai]

Ja, sem doma blizu gozdov in naredila bom točno to, kar mi svetujete: en velik sprehod za konec tedna, mislim, da bo tudi vreme to dovolilo. Se že veselim! Bom pa žire najprej dala kar v posode, ker mesta za živo mejo še nimam pripravljenega, pa mi tako bolj ugaja, da bom potem mlade dreveščke presadila. Najlepša hvala za nasvet, o rezultatih bom pa vsekakor poročala.

[tinko]

Pa poglejte še za mlade bukvice na poti. Teh je precej na poteh, hodimo po nji, pa jih še vidimo ne. Se "slišimo" pomladi ali v kaki drugi rubriki. Alojz

[anitai]

Vsekakor bom pogledala tudi za mlade bukvice v upanju, da bo živa meja čim prej zrasla, saj iz žirov bo najbrž malo dlje trajalo. Slišimo se pa zagotovo še pred pomladjo, saj zelo rada klepetam o rastlinah.

[tinko]

Upal sem, da se bo javilo več svetovalcev in bo debata bolj pestra. Težje je svetovati, če ni vseh podatkov kot npr. ali bo živa meja le za zastiranje pogleda na večji vrt, ali bo ob vikendici na deželi ali ob bivalni hiši. Zato bi bilo dobro izvedeti tudi te podatke. Lahko tudi na tel., ki sem ga pustil v ZS. Jaz ponavadi združim uporabno s koristnim in bi posadil cvetoče ali plodonosne grmovnice primerne velikosti. Namesto bukve bi lahko posadila rdečelistno lesko. Saj pravim, vse je odvisno, čemu služi živa meja. Naj še kdo prispeva svoje mnenje. Alojz

[anitai]

Najprej naj povem, da je pred nekaj urami zraslo prvih sto metrov zametka nove žive meje. Danes sva šla namreč z možem v gozd in nabrala mlade rastlinice ter jih posadila na mesto, kjer želiva imeti ograjo. Dan je bil čudovito sončen, vmes pa je bilo celo nekaj snežnih plohic, tako da je bil zares pravi užitek. Kar se rastlinic tiče, mislim, da je večina gabrov, ker odraslih bukev skoraj nisva našla, tudi ne nobenega žira. Gozda, kjer sva nabirala, ne poznam, ker sem se šele pred kratkim preselila sem, pri tako malih rastlinah pa tudi včasih težko ločim med bukvijo in gabrom, vendar mislim, da imava večino gabra. Ampak kolikor vem, je gaber enako dober kot bukev, nisem pa še obupala nad žiri in jih nameravam nabrati v gozdu, ki ga malo bolj poznam, morda katerega od nsalednjih vikendov. Alojz, glede namena ograje lahko tudi tukaj povem vse. Na večji površini urejava sadno zelenjavni vrt, ki ga je obvezno potrebno v celoti zaščititi zaradi divjadi, saj je na tem območju zelo veliko srn in jelenov, ki pogrizejo prav vse, tako sadno kot okrasno drevje in grmovje. Poleg tega žal veliko pokradejo tudi ljudje, kar se mi zdi precej brezobzirno, pa saj bi jim dala, če bi prosili. Najprej sva razmišljala o klasični ograji, nakar se je mož spomnil, da bi bilo lepše imeti živo mejo iz kakšne domače rastline, potem sem pa jaz še prebrala, da ima baje živa meja kar nekaj koristnih lastnosti v primerjavi z navadno žično ograjo: ščiti pred vetrom, s čimer precej zviša rodnost nekaterih rastlin na vrtu, ščiti tudi pred hrupom in izpušnimi plini, pa seveda tudi pred pogledi, kar pa je lahko tudi slabost, saj hkrati zastira razgled navzven, ki je pa pri nas, moram povedati, zelo lep. Na bukev in gaber sva se spomnila zato, ker ju dobro poznava, ker rasteta pri nas in ker sva vedela, da sta primerna za živo mejo. Sem pa pred kratkim izvedela, da je veliko drugih rastlin tudi cvetočih ali s plodovi, ki so primerne za živo mejo, so lepe, tiste s plodovi pa so hkrati hrana za ptice, ki so včasih lahko koristne na vrtu. Sedaj razmišljam tudi o tem, da bi kaj drugega posadila, saj potrebujeva še zelo dolgo ograjo tudi okrog hiše in dvorišča, okrog vrta pa teh sto metrov pokrije samo eno stran, tako da je treba zasaditi še tri strani. Se pa bojim, da ne bi narobe skombinirala različne vrste rastlin, da ne bo potem ograja kičasta, saj imava rada preproste in lepo oblikovane stvari. Mislim, da bo najbolje, da to še malo naštudiram in v ta namen bi zares bila dobra kakšna debata tukaj. Ampak, Alojz, mene ne moti, če sva samo dva, tudi tako je lahko zanimivo. Seveda bom pa vesela, če se nama še kdo pridruži.

[muha]

No, če je zaželena debata, še moje mnenje. Prednost dajem gabru, ga je laže držati v želeni obliki. Med moj gaber sta se "pritaknila" ena bukev in en brest, pa stalno nekam "ven štrlita". Eden od sosedov ima del žive meje iz bukev in so spodaj že vse gole. Morda tudi zaradi nepravilnega obrezovanja??
Živa meja je zelo lepa, srnjadi in jelenov pa žal ne bo zadržala. Tudi žična mreža bi morala biti zelo visoka. Morda bi bilo smiselno razmisliti o električnem pastirju - poleg žive meje seveda. Se ga da tudi tako napeljati, da ne kvari preveč videza (pa še dvonožniki se ne bodo upali čez ).

Čez zimo pa v knjižnico po primerno literaturo in do pomladi bosta imela vse polno idej s čim napolniti nadaljnje metre. Veliko okrasnih grmovnic se da razmnožiti s potaknjenci (spomladi ali jeseni) tako da tudi finančni šok ne bo prehud.

Veselo na delo.

Lp

PS: sem se pravkar spomnila. Ob robu imam 2 metra žive meje celo iz sliv - tistih, ki bolj zgodaj rodijo in meso ne gre od koščice. So po korenini priplezale k meni od soseda in se jih sploh nisem mogla znebiti. Potem sem jih pa kar začela striči in je ratalo.

[anitai]

Muha, sem vesela, da si se nama pridružila in hvala za nasvete. Tudi od drugih sem že slišala, da dajejo prednost gabru, čeprav jaz sem že videla žive meje iz obojega in oboje je izgledalo v redu. Mogoče je res pomembno obrezovanje. Bom se morala lepo potrudit in redno pravilno obrezovat. Kar se tiče srn in jelenov pa mislim, da glede višine ne bo težav, ker smo do zdaj že imeli žično ograjo, pa ne prav visoko, največ do 1,5 metra, in divjad tega ni preskakovala. Ne vem sicer zakaj, saj najbrž bi vsaj nekatere živali to lahko preskočile, pa tega ne počnejo. Tako da glede višine bo kar v redu, sicer se pa bukev in gaber baje lahko pusti do višine 6 metrov, če bi bilo potrebno, pa upam da ne bo. Bolj me skrbi, da meja ne bo dovolj gosta in bodo spodaj kakšne večje reže. Tam bi pa divjad zagotovo obiskovala vrt, saj opažam, da si celo na žični ograji naredijo poti, pa zadostuje jim že zelo majhna luknja. Bom najbrž morala zelo paziti na obrezovanje oziroma po potrebi posaditi dodatne rastline. Kar se dvonožnikov tiče pa mislim, da je živo mejo v nasprotju z ostalimi ograjami povsem nemogoče preplezati, vsaj jaz si tega ne želim poskusiti Sicer pa, kot sem že povedala, z veseljem ponudim karkoli iz svojega vrta ali nahranim lačnega, ki pride do mene, samo brezobzirna kraja se mi pa ne zdi v redu. Ne zdi se mi nič slabega, če kje ob cesti utrgaš s tujega drevesa kak sadež iz radovednosti ali ker si ga zaželiš ali ker si na sprehodu, pa si postal žejen. Se mi tudi ne zdi nič slabega, če otroci "kradejo" sadje z drevesa - to je igra, zabava, odraščanje, to smo počeli vsi, ki smo odraščali na podeželju in to se mi zdi veliko lepše odraščanje od tistega pred televizijo. Vendar se pri nas dogaja, da nekateri odrasli domačini sistematično pobirajo naše pridelke, ker se njim enostavno ne ljubi delati, pa čeprav imajo čas in zemljo. Ti pa niso dobrodošli.

Alojz, optimizma imava veliko (morda celo preveč?), tako da bo ograja prej ali slej zagotovo uspela, mi je pa bolj zabavno, če vse skupaj predebatiram z drugimi ljubitelji vrtnarstva. Mislim, da na ta način več izveš, kot če bi vse sam poskušal.

Nove sadike sem zdaj še malo zalila in vse dobro pokrila z listjem in suho travo, pa še obstoječa ograja, ki je še nismo podrli, jih malo ščiti, tako da upam, da ne bodo zmrznile. Sedaj pa lahko nestrpno čakam do pomladi, koliko se jih bo prijelo. Do takrat pa, kot muha pravi, knjige v roko in do pomladi bom imela toliko idej za nadaljnje metre, da bom še kje morala dokupit kaj zemlje

[muha]

Ne zdi se mi nič slabega, če kje ob cesti utrgaš s tujega drevesa kak sadež iz radovednosti ali ker si ga zaželiš ali ker si na sprehodu, pa si postal žejen. Se mi tudi ne zdi nič slabega, če otroci "kradejo" sadje z drevesa - to je igra, zabava, odraščanje, to smo počeli vsi, ki smo odraščali na podeželju in to se mi zdi veliko lepše odraščanje od tistega pred televizijo. Vendar se pri nas dogaja, da nekateri odrasli domačini sistematično pobirajo naše pridelke, ker se njim enostavno ne ljubi delati, pa čeprav imajo čas in zemljo. Ti pa niso dobrodošli.

Anitai, se 1000% strinjam !

Uživaj ob nadaljnjem načrtovanju!

Lp

[JEMA]

Anitai, kako se je kaj obnesla tvoja živa meja? Razmišljam tudi sam o gabru in da bi ga poiskal kar v gozdu. Kakšna slika, če jo imaš, bi bila tudi dobrodošla.

LP

[muha]

Jema, sliko strižene žive meje iz belega gabra lahko vidiš v moji "privatni zbirki" (prva in edina slikica )

Lp

[vita]

Super ideja. Mi imamo tudi žično ograjo, pa sem na to doslej sadila slak in ob njej druge rože, da sem naredila nekako mejo pred nepridipravi. Tudi pri nas so takšni, da rajši gredo na tuj vrt kot da bi si sami kaj pridelali. V kolikšnem času pa zraste živa meja iz belega gabra na primer ali bukve? In katera je literatura, ki jo je vredno prebrati? Pa še za kakšno pripeto slikco bi bila zelo hvaležna.

[muha]

Kako hitro zraste živa meja je najprej odvisno od velikosti sadik. Za orientacijo - sama sem jo vzgojila iz semen, stara je 15 let in visoka kake 3/4 metra, ker jo močno strižem, da se gosti, sadike sem namreč posadila malce preredko. Če je ne bi toliko strigla, bi v tem času zrasla najbrž do kakih 2 metrov. Sliko lahko vidiš, če klikneš na moj "profil" in potem na "privatno zbirko".
Glede literature pa jaz nimam nasveta, sem jo vzgajala kar na pamet.

Lp

[anitai]

Jema, vita,
žal sem imela letos zelo malo časa, bolje rečeno preveč načrtov, tako da za živo mejo nisem nič skrbela. Dreveščki se skrivajo v travi, nisem še utegnila preveriti, koliko se jih je prijelo. Upam pa, da si bom letos spet lahko vzela kaj časa še za eno tako akcijo, saj mi je ostalo še precej metrov za posadit. Slike nimam, predlagam pa, da si pridete ogledat živo mejo v živo, pa hkrati naredimo še eno akcijo in mi pomagate sadit. No, malo heca ... Ob priliki bom kaj poslikala.

[Igy]

Gaber je za živo mejo bistveno boljša izbira kot bukev, ker se lepo obrašča in je bolj gosta ( do tal). Razlika med mladimi bukvami in gabri, ko je listje odpadlo imajo gabri še veliko suhega listja, ki ne oodpade takoj.
LP

[tinko]

Dobro jutro Igy. Anitai bo kmalu metala ven staro živo mejo in sadila novo. Poglej na datum, koliko let je minilo od njenega zasajanja. Pa ne se užalit. Se pač zgodi, da spregledaš datum. Alojz