Paradižnike gojim že petnajst let, probal sem že vse živo, zato lahko trdim, da je za celinsko Slovenijo najboljši čas sejanja tretji teden marca. Velja seveda za vzgojo na prostem. Paprike rastejo malo počasneje, zato jih je najbolje sejati prvi teden marca. Sadike je dobro imeti na soncu (pozor - samo "svetloba" ni dovolj). Če je vreme oblačno, si pomagam z lučjo. Kumare sejem v začetku aprila v večje šotne lončke.
Sadike morajo biti kratke in čvrste, moji paradižniki imajo steblo debelo kot prst. Tistih rahitičnih iz vrtnih centrov ne bi vzel, pa če mi plačajo.
Okus paradižnikov je zgodba zase. Okrasni so za okras in čeprav so užitni in izgledajo vabljivo so brez okusa. Žal je ponudba semen in sadik pri nas katastrofalna. Prevladujejo sorte, ki so prilagojene našemu podnebju in so odporne na bolezni povezane s pogostejšimi padavinami. Na primer Arleta, zelo zgodnja sorta, odporna na bolezni, lepo rodi, ampak kaj, ko pa nima okusa. Edina sorta, ki bi jo lahko pogojno priporočil je Novosadski jabučar. Zato semena kupujem v glavnem v tujini, včasih v Trstu, zdaj pa preko interneta. Najboljša sorta do sedaj je bil New Prince F1. Fenomenalen paradižnik, ki ga pa žal že kakih deset let ne prodajajo več. Še vedno iščem njegovega naslednika, vsako leto sejem zato par novih sort. Upam, da mi bo letos uspelo, dobil sem namreč seme japonske sorte Momotaro, ki je po opisu ravno to, kar iščem. Srednje zgodnja sorta, srednjeveliki okrogli plodovi, temnordeče barve s pravim razmerjem med sladkorji in kislinami. Poleg Momotara bom sejal še Stupice, Brandywine in Persimon in če mi bo kakšna sadika ostala (sosedje stojijo že v vrsti
) se lahko kaj zmenimo.