forum RASTLINE.COM - sobne rastline

[Pepe]

Končno koristi od globalnega segrevanja:



Sorta stupice, sejan 15.3., posajen na prosto okoli 20.4. Če sem čisto iskren sem tvegal - če propade ni škode, če pa ne, se bom pa važil okoli

[Connie]

Upam, da ga imate pokritega (mi smo ga imeli lani po tej "zaslugi" kar do novembra ). Pri nas so še zeleni, bo pa kmalu.

[Pepe]

Ne, nimam pokritega in ga tudi nikoli ne bom imel. Če vzgoja zaradi vremena ne bo več smiselna, bom raje sadil kaj drugega. Slišal pa sem tudi za ene sorte, ki prenašajo vlažno vreme, mogoče bo to moj izziv za prihodnje leto.

[nasha]

Vidim ,da tule manjka nekaj sporočil.
Zanima me kje si nabavil seme za ta paradižnik?
Tudi jaz ga nikoli ne pokrivam, sem letos poizkusila s saditvijo v večje korito pa pod streho. Slaba lastnost je ta, da nikoli ni dovolj zalit, če me včasih en dan ni vsi listi visijo, kot ne bi zalila cel teden. Drugače raste dobro.

[Ivčk]

Čao,Nasha!

Si probala pod korito dati kakšen globji pladenj ali pa podstavek,ki bi zadrževal vsaj nekaj vode,ko te ni?Meni se ta sistem kar obnese,ko me ni po dva dni,sicer pa imam jaz paradižnike v večjih cvetličnih loncih.Drugače pa stari način z vedrom in cunjo-poznaš?

[nasha]

Sem dala sedaj kar en lavor pod korito, tako,da bo več vlage.
To s krpo in vedrom, poznam. Tako zalivam lončnice ko me ni, le da uporabim več nitk volne.
Je pa zanimivo, da zemlje v koritu kar zmanjkuje, čeprav se je po saditvi zemlja dobro usedla in sem manjkajočo še dodala, pa bo treba še dodati.

[Pepe]

Seme sem kupil pri http://www.tomatogrowers.com. Paradižnik potrebuje minimalno 30 cm lonec, večji je boljši. Jaz jih imam v prerezanih 120 litrskih sodih (60 cm premera), pa jih je kljub temu včasih potrebno zaliti dvakrat dnevno. Sicer pa agrogel dela čudeže, količino vode za zalivanje najmanj prepolovi. Precej pomaga tudi, če površino prekriješ z glinoporom, da preprečiš izhlapevanje s površine in pregrevanje zemlje.

[zmeda]

Čez lonec na vrhu daš jedilno folijo " kao pokrov ", lepo se prilagodi,
pa še na notr jo pri steblu potisneš, da je zalivanje lažje in hitrejše.
Ha jaz mam pa ravno danes od Ivčk-e prve mikrotome za kosilo .
Fenomenalno delajo, pa res niso višji od 10 cm hahaha

[Ivčk]

Čao,Zmeda!So neverjetni ti Micro Tom-čki,a ne?10 cm visoki,pa ogromno plodov gor Je pa res,da zrastejo malenkost višji,če so posajeni na vrtu,morda tudi malce več rodijo.Jaz ih imam kot nekakšno malo živo mejo okoli grede...Bolje je tudi,da nidi preveč neučakan s pobiranjem-bolj kot so zreli,boljši so.(Ne pozabi si shranit semena).Za drugo leto dobiš še kakšno sorto balkonskih paradižnikov(imam Totem,Tumbling Tom Red,Tumbling Tom Yellow,Red Robin,Maja),jaz jih jem (iz obešanke) že od 11.6!

Pepe,se priporočam za semena,dobiš kako zanimivo sorto v zameno!

[lunca]

mene pa zanima, če je sedaj že prepozno da pokrijemo paradižnik, ker so začeli rjaveti listi in sadeži.

[HellHavoc]

pomojem ni prepozno, če še ni popolnoma odcvetel in zadelal vseh ploddov. oziroma ni prepozno za plodove, ki še niso črni.

[Pepe]

Lunca, če je črn le tu in tam kak list, lahko paradižnik še rešiš. Odreži vse bolane liste in vrži v smeti, nikakor jih ne smeš puščati na zemlji, ker s tem pripomoreš k širjenju spor. Če je okužba napredovala, je najbolje takoj izpuliti celo rastlino in vreči stran. Bolezen, ki povzroča gnitje listov in plodov je čisto navadna krompirjeva plesen in za njeno razširjenost v zadnjem desetletju so poskrbeli prav nemarni vrtičkarji, ki niso poskrbeli za uničenje obolelih rastlin. Dokler je bil v zemlji le en soj plesni, so se paradižniki lahko okužili le iz zemlje in jih ni bilo potrebno pokrivati. Približno po letu 1990 so se pojavili križanci med različnimi soji in njihove spore so veliko trdovratnejše, prenaša pa jih veter (dež) tudi na večje razdalje. Gre za globalen problem. Očitno bo v našem podnebju potrebno spremeniti način gojenja paradižnika, jaz osebno bom gojil le še par rastlin, za kolikor imam prostora pod napuščem. Pokrivanje s plastiko se mi zdi neestetsko in začenja počasi kvariti podobo podeželja. Povsod neki grdi plastični nadstreški v idilični pokrajini, fuj.

[Kajser]

Malce OF-Topic, pa vendarle...Kitajski paradižniki osvajajo Italijo

[vita]

Kar naj, zaradi mene. Pred meseci sem brala, da je njihov tekstil nevaren, ker ima neke karcogene snovi. Potem sem brala, da se njihovi avtomobili, s katerimi nameravajo prodreti v Evropo, ob nesrečah zmečkajo kot papir.Nato sem prebrala te dni, da je v njihovih zobnih pastah snov za zmrzovanje.
To je torej kitajska roba.

[muha]

Zelo radi imamo doma pridelan paradižnik, zato me je močno užalostilo, da je zadnja leta postal tako občutljiv na bolezni. Nekaj let sem še vztrajala pri klasiki, prva leta mi je propadalo le volovsko srce, kasneje še pelati. Naj pripomnim, da vse sadike vzgojim sama. Tiste, ki jih kupite so morda (samo domnevam) že delno zaščitene v rastlinjakih.
Potem sem eno gredico pokrila, druge ne. Rezultate triletnih poskusov bi strnila nekako takole:
- Pokrivanje paradižnika: na vsak način da, ampak zračno. Nikar neprodušno pokriti vseh 4 stranic, to je slabše, kot nič, ker je potem pod pokrivalom hitro preveč vlage in vročina, kadar sije sonce. Če že, potem morajo biti vsaj okenca za zračenje tik pod streho. Najbolje se mi obnese spredaj in zadaj odprt tunel, postavljen v smeri sever-jug, skozenj stalno malce pihlja, ob spomladnem in jesenskem mrazu pa vhod in izhod od tal navzgor do ¾ zastrem s kopreno.
- Svoje prispeva tudi vreme. Lanske padavine so večinoma padale ob vročih popoldnevih na segrete rastline, v takem primeru jih streha ščiti stoodstotno.
Letos so pa dolga obdobja vlažnega in hladnega vremena, ki se zaleze tudi v tunele. Ko posije sonce je v nezračenem tunelu naenkrat vroče in soparno in idealno za razvoj škodljivih klic.
Tudi letos je razlika med pokritimi in odkritimi v korist prvih, čeprav sem tudi v tunelu morala obtrgati kar nekaj spodnjih listov pri pelatih ob tem, da jih zalivam izključno z deževnico in izključno po zemlji.
Soseda ima nekaj mojih sadik in nekaj iz vrtnarije – nepokrite . Opazno bolj odporne so tiste iz vrtnarije, zato domnevam, da tam že opravijo prvo škropljenje pred prodajo. Je pa tudi res, da so ene vrste dosti bolj občutljive od drugih.

V želji, da bi vsi skupaj dobili čimveč podatkov me prosim popravite ali dopolnite, kakršne so že vaše izkušnje.

Lp

[Pepe]

Muha, tukaj ni kake posebne znanosti. Če je list paradižnika moker, se na njemu razvijejo plesni. Pri tem ni važno od česa je moker, od dežja, rose ali česa drugega. Iz lastnih izkušenj lahko povem: paradižniki morajo biti posajeni toliko narazen, da se listi ne dotikajo; bolj gnojeni so bolj dovzetni za bolezni; ko so mokri, se jih ne smemo dotikati; zalivamo vedno zjutraj in nikoli po listih; preventivno pomaga cuprablau. Veliko pomeni tudi mikrolokacija, jutranja rosa je za paradižnike strup, jutranje sonce balzam. Vse sorte niso enako odporne, ena najslabših je volovsko srce. Sosedi so letos vsi propadli, medtem ko moje druge sorte še veselo rastejo na prostem (z nekaj odstriženimi listi). Testiram pa tudi neko čisto bio zaščito in če bodo rezultati pozitivni jih gotovo ne bom zadržal zase. Ampak za to bo potrebno še kakšno sezono potrpeti.

[reni]

Tudi jaz sem letos ostala brez paradižnika. Imela sem pokritega na enak način kot lani ( sem ga pridelala na tone), vendar letos z njim ne bo nič. Propadanje se je začelo pri sorti St.Pierre, nadaljuje se pri pelatu, volovsko srce pa se mi zaenkrat drži najboljše in ga tri tedne že jemo. Ker ničesar ne ,,špricamo", tudi paradižnika nismo.
Sem pa prvič letos na vrt posadila tudi krompir in se mi zdi da se je zadeva preselila s krompirja na paradižnik. Ja kaj čmo, bomo pa samo od paprik in buč celo poletje živeli .

[tinko]

Imam 6 sadik paradižnika, pridelek pa je kar obilen. Z doma vzgojenimi sejančki je takole: iz doma pridelanega semena zraste, kar zraste. Včasih se tako pokriža, da rastejo le centimetrski paradižniki. Iz kupljenega semena je uspeh večji, le da ne vem kam s sejančki. Zato kupim nekaj različnih sadik, čeprav so že tretirane. Alojz

[muha]

Z doma vzgojenimi sejančki je takole: iz doma pridelanega semena zraste, kar zraste. Včasih se tako pokriža, da rastejo le centimetrski paradižniki. Iz kupljenega semena je uspeh večji, le da ne vem kam s sejančki. Zato kupim nekaj različnih sadik, čeprav so že tretirane. Alojz

Semena vedno kupujem pa mi je lani iz semena pelatov San Marzano zrasla ena sadika, visoka skoraj 2 metra, na njej pa plodovi, kot pisuješ -malo večje drnulje , no ja , tam nekje za tretjino prsta, več pa res ne. Ostali iz iste vrečke so bili normalni.

Pri nas je šele začel zoreti, danes smo prvič jedli solato iz domačega paradižnika,
Lp

[zupka]

Letos sem posadila veliko paradižnika. Vsako leto ga sama vzgojim s kupljenega semena. Posajenega ga imam enajst vrst. Zaenkrat je še ves zdrav. Res pa je, da ga imam delno posajenega v rastlinjaku, delno pa na prostem. V vrtu nimamo posajenega krompirja. Tudi ostalo zelenjavo imamo zelo zdravo. Naj poudarim, da nismo škropil z ničemer. Ves paradužnik imam označen, tako da testiram, katera vrsta bo najboljša.
Lep pozdrav
Zupka