Napisal/-a Danny » 08 jun 2007, 14:08
Imamo tri pomembnejše družine polžev.
1.Družina lazarjev (Arionidae)
- Veliki rdeči lazar (Arion rufus/ater)
- Španski lazar (Arion lusitanicus)
Zanesljivo razlikovanje omenjenih vrst je za laika komaj mogoče. Natančna razvrstitev je mogoča le na osnovi anatomske preiskave (razlike v spolnem traktu). Tako natančne preiskave so pokazale, da spadajo polži, ki se v različnih krajih tako množično pojavljajo, v vrsto španskega lazarja. Danes (1988 izid knjige) še ni povsem pojasnjeno, ali je med posameznimi vrstami mogoče križanje.
Na splošno govorimo le o rdečem lazarju.
- vrtni lazarji (ne potuje na večje razdalje, temveč je zelo navezan na en kraj. Odrasli merijo 3 do 5 cm)
---> Veliki rdeči lazar (Arion spec.)
Razširjeni so vsepovsod v zah. in sred. Evropi. Pri tem velja omeniti, da se je pri nas zelo razširjen španski rdeči lazar pojavil pred približno 10 leti (v Avstriji, Nemčiji v začetku 1980). Njegov prihod v naše kraje še ni popolnoma pojasnjen.
Na leto daje eno generacijo, ob ugodnih vremenskih razmerah se dogaja, zlasti pri španskem rdečem lazarju, da celo mladiči, veliki komaj 1 cm, prezimijo. Dosežejo v dolžino 15 cm, posamezni primerki 20 cm. Po 4 do 6 tednih so spolno zreli, živijo 12 do 14 mesecev.
Se zelo radi premikajo in lahko v eni noči ob ugodnih okoliščinah premagajo tudi več kot 10 m daljave. Normalno gredo na pot zvečer, z mesta kjer so prespali, na mesto kjer se bodo hranili. Niso vezani na določen kraj zato se zlahka odločijo za kakšen nov prostor za spanje.
2.Družina slinarjev
- Mrežasti slinar (Derocerus reticulatum)
- Veliki slinar (Limax maximus)
- Poljski slinar (Tandonis budapestensis)
Od repa do plašča so cevasto povezani, oblika plašča je zrnasta, s tipičnim žlebom v sredini (izgleda kot črta po sredini hrbta).
3.Družina polžev s hišico
- vinogradniški polž (Helix pomatia)
- vrtni polž (Cepea hortensis)
- Gozdni, livadni polž (Cepea nemoralis)
---> Vinogradniški polž
V tej družini poznamo okrog 70 vrst. Spolno zrelost doseže po 2 do 4 letih in prostem živi 3 do 7 let, našli so tudi mnogo starejše primerke.
Že v starem Rimu je veljal za poslastico in že takrat so imeli posebna gojišča. Velja za zelo koristnega (med drugim je jajčeca od velikega rdečega lazarja) in je v nekaterih deželah Evrope zaščiten (v Avstriji že od 80-ih naprej, sedaj tudi pri nas večina vrst) in se sme nabirati le s posebnim dovoljenjem.
Za več informacij, kaj lahko naredimo za znosno število polžev, v knjigi, iz katero so tudi te informacije (ne to ni reklama za knjigo, le prepisovati se mi ne da več). Če knjigo obrnete, pa je polovica o deževnikih, še bolj neverjetno branje.
"Polži prihajajo-kaj storiti?"
Arthur Schnitzer
Založba Obzorja Maribor 1990
Nimate dovoljenj za ogled prilog tega prispevka.
Polži - so tvorci humusa in tako odstranjujejo različne rastlinske in živalske odpadke.
V naravnem procesu presnove skrbijo za znosen raven razvoja glivic, alg in lišajev.