Hja, takole na kratko v parih minuah pa to ne bo šlo. V mislih sem imel predvsem to, da moramo gledati na vrt kot na ekosistem z čimboljšim kroženjem snovi. To pa pomeni, da moramo imeti prisotne tako producente hrane (rastline), porabnike te hrane (to smo v končni fazi mi, ampak tudi živali ki jim mi pravimo škodljivci), ter višje trofične nivoje - predatorje ali plenilce teh primarnih porabnikov hrane. Prav tako ne smejo manjkati razkrojevalci organskih snovi - MikroOgranizmi v zemlji -glive in bakterije.
Najprej je naša naloga, da v vrt privabimo predatorje škodljivcev : tako, da načrtujemo okolico samega zelenjavnega vrta na ta način, da jim zagotovimo primeren življenjski prostor: mogoče manjša mlaka za dvoživke ter kup kamenja za plazilce, ter del vrta, kjer trave ne kosimo. S tem bomo pomagali številnim ogroženim živalim, ki pa so v bistvu zelo koristne! Sam sem letos v vrtu postavil ribnik in moram reči, da se je število komarjev v okolici doma zmanjšalo - mogoče nekomu to zveni nelogično, a v zdravi mlaki, se komarji ne morejo razmnoževati, ker jih izključijo drugi bolj kompetitivni organizmi, kateri pa tudi polovijo ostale komarje ki pridejo od drugod - takšni organizmi so npr. kačji pastirji.
V glavnem, opazovanje, opazovanje in še 1x opazovanje in še en kanček literature - potem pa testiranje v lastnem okolju
Pa bo, sicer počasi, vendar verjamem da bo pa obutek uspeha veliko boljši - to pa je poleg tega, da si pridelamo nekaj kvalitetne zelenjave sami verjetno tudi cilj vsakega vrtičkarja.
Torej "think outside the box" naslednjič ko naletite na problem!
Upam, da sem napisal nekaj dobrih iztočnic za razburljivo debato
pa lep pozdrav!
martin