Nadina, vem, da so moji paradžniki 'super', le na plodove nestrpno čakam
Ne misliti, da je okoli vsakega grmička okopano!!! Spodaj je le kolobar gole zemlje, ki ga vsako leto na novo izrežem z lopato in populim vso travo, potem imam čez celo poletje mir, okopavati ne rabim sploh
Moj Stupice ima plodove velikosti oreha in zelo počasi rastejo. Sem res mislila, da bodo bolj zgodnji. A saj vem, da to ne morem pričakovati, saj imam vrt na popolnoma nepravi lokaciji. Zjutraj do desete ure sploh nima sonca, kar pa paradižnikom ne ustreza preveč...
Drugače pa je na njivi, ki na vrhu hriba prva dočaka jutranje sonce, ko vzide in ga ima tja do pete ure popoldan, ko nanjo pade senca velikega oreha, zato tam paradižniki norijo od rasti. Tam pa žal nimam posajene niti sne same sadike sorte Stupice, da bi lahko lokaciji dejansko primerjala. Bom vedela za drugo leto...
Zreli ne morjo biti moji in tvoji istočasno, saj si jih ti SEJALA veliko prej, zato so bile sadike bolj dozorele in prej so zacvetele. Saj sem ti rekla, da je tista številka (Days to Maturity) samo okvirna in očitno velja samo za vas primorce
Tiste druge sorte pa še dobiš
, imela sem namreč zelo malo semen (ker mi jih je dala kolegica) in jih še nisem mogla razdajati.
Listi, ki sem jih potrgala, so bili ali pikasti ali so se dotikali tal in drugih rastlin. Ostalih listov nisem trgala, zato so nekateri paradižniki potrgani zelo nizko drugi pa že precej visoko...
Dognojuješ lahko s čimerkoli, zato ne kupuj nekaj dodatno, od vsega naštetega ti pa vsekakor (kot dodatek) priporočam Cvetalov Foliar Kalcij, da ne boš imela težav z ovršno gnilobo (pojav, pri katerem se pojavi gnitje dna plodu in je posledica nedstopnosti kalcija v tleh zaradi suše). To prporočam vsem obalcem, saj se to sploh na primorskem redno pojavlja...
Za Catfacing pa se ne sekiraj, morda se ti bo pojavil pri večjih plodovih, pri manjših se skoraj da ne pojavlja, a to ne vpliva na okus in kakovost paradižnika. Tisti trši 'zavozlani' del enostavno izrežeš ven in uživaš v preostalem paradižniku.
Kače? Brrr, se kar stresem. Saj ne, da jih ne maram, a misel na to, da bi se mi plazile po vrtu, me kar grozi, saj po vrtu vedno hodim bosa. Mi imamo to srečo (in nesrečo, ker je teren majhen), da imamo vso parcelo z vseh strani obdano v višjo škarpo, zato pri nas doma kač ni (tudi voluharjev ne). Jih je pa spodaj pri potoku veliko. Vse od beloušk, gožev, gadov in modrasov, zato hodim na sprehode samo po sveže pokošeni travi, ko lahko vidim nekaj metrov pred seboj...