forum RASTLINE.COM - sobne rastline

[Ivčk]

Začeli smo s sejanjem in nadaljevali s sajenjem, zdaj pa govorimo o rasti in vzgoji, kar je dobra tema...

Tema o sortah paradižnika je že odprta:
http://www.rastline.com/viewtopic.php?t ... radi%9Enik

Evo, bom šla jaz nekaj slikic nalimat in opisat nekaj mojih favoritov

[tomih]

Kot je povedal Pepe: Prosim, da se držimo teme o kateri se pogovarjamo. Zbadanje pa sploh ne sodi v ta forum.
Zato sem spotakljive poste pobrisal.

Ivčk je pravilno usmerila pogovor v temo, ki za to že obstaja, saj bomo le tako imeli zadeve kolikor toliko urejene in tisti, ki bo iskal odgovore, jih bo tudi našel na enem mestu.

lepi paradižniki,
T.

[nadina]

Ojla, Iva!

Pa tako sem se že veselila, da se bom naučila vse potrebno okoli paradižnikov!

[popravil admin]

[Pepe]

Pa tako sem se že veselila, da se bom naučila vse potrebno okoli paradižnikov!

Saj se boš , ti samo vprašaj, če te kaj zanima.

[Ivčk]

Še eno stvar, povezano s sejanjem paradižnika, sem pozabila povedati...
Jaz si vsako leto shranim svoja semena in sicer iz najbolj rodnih in zdravih rastlin.
Ko poberem zrele plodove, semena in sok iztisnem v majhne lončke (ponavadi Frutek), dolijem malo vode in jih zaprem. Semena pustim v ločkih 3 dni, da fermentirajo (kar zelo smrdi, ko lončke odprem) potem pa vse skupaj izperem v gostem situ. Semena sušim na porculanskem ali keramičnem krožničku (tako se ne zlepijo) približno teden dni preden jih spravim v papirnate vrečke.
Postopek fermentacije izredno koristi semenom, saj povečuje kaljivost in odpravi vse možne bolezenske klice. Tako seme je kaljivo najmanj 7 let, če se hrani v suhem, hladnem in temnem prostoru...

Tu je še fotka fermentacije semen:

[tamika]

Moj paradižnik pa je lani izgledal takole - 'rastlinjak' sva naredila sama s fantom (potem ko je bil paradižnik že nasajen, tako da je bilo potrebno veliko prilagajanja), ampak za dva amaterja je kar vredu izpadlo!
Paradižnika smo imeli ogromno. Ko je avgusta toča sesula vse okoli je najin rastlinjak še vedno stal, pa tudi paradižnik smo imeli še samo mi in naši sosedi (tudi rastlinjak).

Slika pred točo in po njej!!



in naslednje jutro po toči - rastlinjak je na levi strani, v ospredju pa ameriške borovnice in radič - oz. kar je ostalo od njega ...

[Ivčk]

Tamika, krasen rastlinjak. Tudi jaz bi ga rada imela, pa žal nimam prostora...
Si pa imela srečo s to točo, meni je potolklo prav vse paradižnike. Po tem sem jih temeljito obrezala in so pognali na novo, vendar je bilo ogromno škode...

Tu je fotka mojih paradžniov en mesec po toči. Posledice so še vedno vidne, saj so vse rastline precej oskubljene:

[tamika]

Nam in okolici je takrat stolklo vse, kar je bilo zelenega.

Zdaj pa kar s strahom čakam na pomlad, da vidim kaj je preživelo in kaj ne! Borovnice si bodo verjetno bolj težko opomogle, vsaj zgleda ne, da bi bilo veliko nastavkov za poganjke. Tako da letos bo očitno bolj malo borovnic!

[Pepe]

Le v primeru zelo deževne sezone 1x špricam z Antracolom, pa še to izjemoma, drugače pa se poslužujem kar polmastnega mleka zmešanega z zeliščnim čajem. Ta dela čudeže

Tole z mlekom me zanima, prvič slišim da mleko pomaga proti boleznim. Ali lahko prosim za več podrobnosti, mislim da nas je več takih, ki jih to zanima.

[Ivčk]

To z mlekom sem prebrala v neki knjigi o bio vrtnarjenju. Mleko mora biti polmasno in razredčeno pol-pol z vodo ali še boljše z zeliščnim čajem, jaz tu porabim stara zelišča, ki več niso primerna za čaje.
Zelišča so znana po svojih blagodejnih učinkih, tako za ljudi, kot za rastline, zaradi vsebnosti eteričnih olj.
Laktoza v mleku pa naj bi delovala kot nek zaščitni sloj (kot npr. sojin lecitin v pripravku Super F od Plantelle), zato je špricanje treba ponavljati v tedenskih razmikih in še takrat obilno. Rastlino je potrebno kar 'okopati' v škropivu. Za škropivo kupujem seveda najcenejše mleko...
Šprica se v jutranjih urah (ali ob oblačnih dnevih). Tako ima vlaga iz škropiva dovolj časa za izhlapeti do poldneva, ko je sonce najmočnejše in na tak način na rastlinah ne more priti do sončnih ožigov.

[zupka]

Hvala za tako izčrpne podatke o vzgoji paradižnika. Ko sem že mislila, da obvladam tehniko sejanja in vzgoje paradižnika, sem prišla do ugotovitev, da še marsičesa nisem poznala. (obvezno presajanje sejančkov, fermentacijo semen, zaščita paradižnika z mlekom in zeliščnimi čaji). Jaz glavnino paradižnika pridelam v rastlinjaku, kjer je manj bolezni, problem pa nastane zaradi izčrpanosti zemlje, ker v rastlinjaku vsako leto vzgajam isto vrsto zelenjave. Nekaj paradižnika vzgajam zunaj. Ta ni pokrit. Letos sem ga imela kar dolgo zdravega, jesenske megle in veliko vlage, pa mi ga je pobralo v enem tednu. Visok je bil 2,5 m in zelo poln. Žal nimam lepih fotografij, ki bi pokazale te moje velikane v vsej svoji lepoti. Največji problem sem imela s palicami, ker so bile premehke. Navadne lesene prekle so se mi zdele grde in sem kupila visoke plastične fižolovke. Te pa so se zaradi teže paradižnika krivile do tal. Tako da sem se odločila, da bom v letošjnem letu prešla nazaj na klasične lesene fižolovke, čeprav ne bodo vse enake in brezhibno ravne.

[Ivčk]

Zupka, tudi jaz sem se dolgo časa ubadala z izbiro prave opore za moje paradižnike. Probala sem že vse možno, od navadnih prekel, leskovih mladik, bambusovih kolov in raznih plastičnih opor. Tudi na mreži za kumare, vpete med nekaj bambusovih kolov, sem jih poskusno gojila Joj, kako je to smešmo zgledalo, ko so enkrat paradižniki bili polni in so se zaradi njihove teže obešali in koli in mreža

Prejšnjo sezono pa sem si, ker mi je primanjkovalo opor, kupila nekaj tistih aluminijastih plastificiranih zelenih palic. Imajo tudi utore in izbokline, ki skrbijo, da vezivo, s katerim pritrjujemo paradižnike h kolom, ne zdrsne dol.

Dobjo se v vseh velikostih, jaz sem si nabavila 180 centimeterske. Zapičila sem jih 20cm globoko v zemljo. In nobenega sledu o zvijanju ali čem podobnem. Do pozne jeseni so stali ravno, kot na dan, ko sem jih zapičila v zemljo. Ko sem jih potegnila ven, sem pričakovala, da se bo tista zelena plastika odluščila, vendar se ni, ker se je iskazala za izredno trpežno. Jaz si jih bom še dokupila, da nadomestim vse tiste zanič plastične kole.

Tu je fotka, kjer se dobro vidi, kako dobro kol drži težo plodov in višino rastline:


Tule je kol bolj od blizu:


Še detajl, kjer se vidijo utori in izbokline ter zaključek kola:

[zupka]

Te zelene palice poznam, ker jih tudi sama nabavljam v vseh velikosti za oporo okrasnim rastlinam, papriki ... Dve leti dobro funkcionirajo, potem pa prične zelena plastika pokati in se luščiti. Tudi palice, vsaj tiste, ki so visoke cca 80 cm (zato so tanše) se pričneko kriviti, ko se porivajo v zemljo. Kajti zemlja ni vedno mehka. Kot sem že omenila v prejšnjem prispevku je bil pri meni problem tudi v teži same sadike, ker so bile visokečez dva metra. Sam plod paradižnika pa je tehtal tudi čez 1kg.

Ivčk, si pa specialist za paradižnik. Morda še za kaj, vendar za to sem sigurna.

[Pepe]

Tudi meni so se plastične palice krivile, potem pa sem lani v njih vstavil odslužene bambusove palice in so brez problemov zdržale težo paradižnikov. Na vrhu in spodaj imajo čep, ki ga enostavno snameš in vtakneš nazaj. Po moje bi temu namenu služila kakršnakoli ravna palica, ki gre v cev.

[Ivčk]

Pepe, si pa res iznajdljiv! Tega se ne bi spomnila niti v sanjah
Res super varianta. To moram tudi jaz probat...
Zupka, tudi jaz nisem nek velik specialist za paradižnike, prav tako kot ti ali kdo drug se moram še marsikaj naučiti. Je pa res, da so mi paradižniki od vse zelenjave, kar sem jo kdaj gojila, definitivno najljubši. Tudi če bi pridelala 'tono' paradižnikov, jih zame še ne bi bilo dovolj
Zato pa se trudim vedeti in zvedeti čimveč...
Vseeno pa hvala za kompliment

[peaceful]

Hojla. Mene pa zanima kaj je pikiranje oz. bi se prepričal, če ga pravilno razumem.
To se izvede, kadar posejemo več semen na isto lokacijo, recimo v plastični lonček, in jih potem previdno ločimo in posadimo vsakega posebej v nov medij?
Torej ni priporočljivo posejati eno seme v malo večji lonček?

[zupka]

Pravilno razumeš. Ponavadi se rastline, ki je posejane v setveno posode presadijo v lončke ali pa na gredice, ko imajo štiri listke. Temu se reče pikiranje. Lep pozdrav

[peaceful]

Aha, se pravi, da je veliko bolje začeti v zelo mali posodici in jih šele potem presaditi v lončke?

[Ivčk]

S pikiranjem dosežemo to, da se korenine veliko bolje razraščajo, zato je mlado rastlinico priporočljivo posaditi globoko oz. do kličnih listov, ker se bodo potem na vkopanem steblu razvile dodatne korenine.

Semena se ponavadi najprej sejejo v platoje (nekateri uporabljajo kar manjše cvetlično korito) potem pa se posamezne rastlinice pikirajo v lončke velikosti 8cm (lahko tudi nekaj manj ali več, odvisno od zmožnosti). Če imaš na voljo semena večih sort paradižnika, pa je treba biti pazljiv, da jih ne zmešaš med sabo - za tako sejanje je potem primernejši plato z posameznimi prekati (fotka je na začetku te teme)...

[peaceful]

Bi bila ona škatlica on Toffifee-ja uporabna? Ima namreč veliko ločenih luknjic. Edino skrbi me, da bi bile premale, da bi recimo v vsako luknjico dal dve/tri semena. Kaj menite?