Nekaj sem želela še dodati o zalivanju pikirančkov...
Sejančki se lahko pršijo z razpršilko, vse dokler ne dobijo prve prave liste. Pravi listi se namreč ne smejo močiti, medtem ko klični listi niso občutljivi na pršenje.
Ko rastlinice prepikiramo, jih tudi temeljito zalijemo, zdaj lahko že uporabimo zalivalko, vendar moramo biti res previdni, da listov ne močimo. Jaz uporabljam mini pol litersko zalivalko (uporabljam jo tudi za zalivanje orhidej in kaktusov) z dolgim vratom, ki omogoča lažji pristop do zemlje, brez da močimo rastline:
Med dvemi zalivanji obvezno pustimo, da se zemlja popolnoma izsuši, vendar ne do te mere, da bi rastlinice že venele. Tako se rastlinica navadi tudi na morebitno pomankanje vode, ki ga bo včasih utrpela na vrtu. Najlepši pokazatelj pravega časa za zalivanje je, ko zemlja rahlo odstopi od roba lončka, kot je vidno na spodnji fotki:
Če bi zdaj rastlinice zalili, bi vsa voda enostavno odtekla iz lončka po tistem robu, zato moramo rob zemlje s prsti rahlo potlačiti nazaj ob lonček.
Na vsako drugo zalivanje pa je priporočljivo zemljo rahljati. S tem omogočimo rastlinici da se lažje razvija, ker do korenin lahko doteka še tako pomemben kisik. V nasprotnem primeru bi lahko na površini zemlje nastala za zrak neprepustna plast zemlje in rastlinice bi počasi hirale zaradi pomankanja kisika (zato moramo paradižnike tudi poleti okopavati). Jaz za rahljanje zemlje uporabim kar označevalno paličico (ki ima špičast konec), in sicer tako, da zemljo v lončku po celi površini narahlo 'prebadam' in jo privzdigujem:
Zemljo na koncu še narahlo potlačim s prsti, takoj po tem sadikice še zalijem, da lahko lepo rastejo naprej...