
Lončke razkužujem tako, da jih vržem v vedro, kjer imam razredčeno varikino (ta pobije vse patogene) v razmerju 1:10. Vse jih dobro zdrgnem s krtačko za nohte, potem pa temeljito izperem z obilo vode. Ko so posušeni, so nared za polnjenje s svežim substratom.
Na vsak lonček nalepim navadne samolepilne bele etikete za šolske zvezke, na katere pišem izključno z navadnim svinčnikom, ker se ta prav nikoli ne izpere! Je pa res, da sem pazljiva pri zalivanju, da etiket ne razmočim, čeprav tudi občasno močenje ne naredi velike škode. Zato so lepljene pod samim robom vsakega lončka. Tudi na označevalne paličice pišem z navadnim svinčnikom in ti napisi kljubujejo soncu in dežju celo sezono. Naslednje leto jih moram celo radirati, ko paličice spet uporabim, zato je tvoj strah glede izpiranja povsem odveč. Paličice prav tako pred ponovno uporabo razkužim.
Seveda je celotna stvar izvedljiva in prepričana sem, da ti bo uspelo, kot je tudi že vsem nam, ki imamo nekaj izkušenj. Tudi jaz sem ne tako dolgo nazaj (slabih 8 let) začela iz popolne ničle, ko smo se iz bloka preselili v hišo. O vrtu nisem vedela ničesar.
Vsak dober nasvet pa si le zabeleži, ker ti vedno pride prav. Jaz vodim evidenco o celotnem vrtu, največ pozornosti so deležni pradižniki. Beležim si podatke o vseh fazah razvoja mojih paradižnikov, o sortah, o rodnosti in odpornosti na bolezni, itd. ,vse pa hranim v eni mapi, ki je celo zimo na mizi

Vedno si tudi pripravim natančen sadilni načrt, ob sajenju tako točno vem, ob kateri kol gre katera sorta. Tako sem vedno prepričana, katera sorta je katera, tudi če bi se mi zgodilo, da se mi označevalna paličica izgubi. Vse svoje delo pa prav tako ovekovečim s fotoaparatom, kar mi je v veliko veselje. Potem pozimi urejam podatke in gledam slike, ki me spominjajo na poletje

Pri vsem tem pa nikoli ne pozabim, da vse delam iz ljubezni, in čeprav se morda zdi ravno nasprotno, ne jemljem ničesar preveč resno

