Ni za kaj! Ja, včeraj sem se pa res razpisala do onemoglosti
. Če pa to komu pomaga, sem lahko samo vesela
Pa naj kar nadaljujem...
Po sajenju sadike dobro zalijem in zemljo zastrem s prvim organskim materialom, ki mi je takrat pri roki. Če se le da, so to narezane koprive, drugače pa uporabljam kar delno posušeno travo iz odkosa. Taka zastirka v tleh zadržuje vlago, poleti pa varuje korenine paradižnika pred pregrevanjem. Rastline, ki se jih zastira so tudi manj dovzetne do pokanja plodov po dežju, ker imajo na voljo stalno vlago in posledično ne pride do hitrega navala vode (celice neredno zalivanih rastlin tega ne prenesejo in zato plodovi počijo).
Letos bom k temu dodala še sistem kapljičnega namakanja, ki mi bo prihranil veliko dela oz. časa, ki ga porabim za izdatno zalivanje rastlin na vsake štiri do pet dni. Enostavno odpreš pipo in pustiš, da samo naredi posel
Rastline dognojujem s specialnim gnojilom za paradižnike, ki ima višjo vsebnost kalija in fosforja, kar pomaga pri tvorbi cvetnega nastavka in s tem tud več plodov na rastlini. Dognojujem z zalivanjem (torej razredčeno gnojilo) ali s posipavanjem po tleh na vsaka dva tedna.
Takoj, ko pa se pojavijo prvi plodiči, rastlinam dodam kalcij (foliarno) zmešan s kakšnim tekočim gnojilom, najraje naravnim.
Vendar to prakso nisem izvajala dosledno, za kar mi je vedno bilo žal. Za letos pa imam narejen nekakšen gnojilni načrt, ki ga bom seveda prilagajala vremenskim razmeram in stanju rastlin...