Napisal/-a quo_vadis » 05 jan 2009, 00:17
Še nekaj zanimivosti o čajoti:
1/ Koren čajote spominja na krompirjeve gomolje in samo ena rastlina lahko razvije do 15 kg takšnih "gomoljev", vendar na globini do 1,5m in naj bi bili tudi užitni. Če koren ne zamrzne, se spomladi rastlina sama obnovi iz podzemnih gomoljev.
2/ Čajota je rastlina kratkega dne, zato pri čajoti šele krajši dnevi sprožajo prehod iz vegetativne faze v fazo generativne rasti in razvitja plodov. Zato čajota rodi plodove precej pozno v jesen. Da bi izzvali bolj rano cvetenje in donos plodov, lahko to dosežemo z umetnim krajšanjem dneva.
In sicer tako: ko so rastline stare od 6-8 tednov, moramo vsaj 4 tedne vsaki dan od 16h do 8h zjutraj rastline prekrivati s črno folijo. Na ta način je dan za rastline v obdobju prekrivanja dolg 8h, kar povzroča hitrejše cvetenje in formiranje plodov. Ko pričnejo cveteti, prekrivanje ni več potrebno.
3/ Zanimiva značilnost čajote je viviparija, kar pomeni, da seme vzklije v samem plodu; včasih že celo takrat, ko plod še visi s stebla. Plodovi, ki jih bomo koristili za nadaljne razmnoževanje, moramo pobrati, še pred začetkom kaljenja v njih. V zimskem času moramo plodove shraniti v suhem prostoru in pri temperaturi 5-10°C. Vsak plod posebej zavijemo v časopisni papir, da ne izgubi preveč vlage.
4/ Zgodaj spomladi začne seme v plodu kaliti. Na vrt ga posadimo od začetka do sredine maja in pri tem poramo paziti, da se nežni poganjek ne odlomi. Plod se sadi malo poševno, tako, da je vrh ploda (kjer se je plod s pecljem držal vreže) postavljen navzgor. Posajen plod (seme) se lahko prekrije z zemljo, vendar se bolj priporoča, da gleda plod 2-3cm iz zemlje. Tak položaj nastane tudi, ko zreli plodovi sami spontano padajo z rastline in gre pravzaprav za imitacijo naravnega načina razmnoževanja čajot.
5/ Čajoti bolj kot vertikalna opora ustreza horizontalno postavljena žična mreža okoli 2 m iznad tal. Seveda mora imeti tudi v širino dovolj prostora, saj je plezalka, ki lahko doseže dolžino do 20m.
6/ V naših razmerah nima nekih karakterističnih obolenj in škodljivcev. Masovno pa se lahko pojavijo listne uši, ki pa jih odpravljamo z običajnimi zaščitnimi sredstvi.