Umetna svetloba – kdaj in kako
Navadna stropna žarnica pri rastlinah ne bo naredila posebnega vtisa. Reflektorji so lahko zelo uporabni v okrasne namene, za gojenje rastlin pa so brez učinka; nasprotno lahko jim s svojo vročino celo škodijo, če so postavljeni preblizu. Primerne pa so cevaste neonske luči, s katerimi rastlinam dokaj poceni omogočimo dodaten vir svetlobe, ne da bi jih pri tem izpostavljali nevarnosti pregretja. Pri tem je važna barva svetlobe, ki jo takšne svetilke oddajajo. Z uporabo ene 40-vatne neonske cevi z naravno belo svetlobo in ene 40-vatne, ki oponaša naravno dnevno svetlobo, boste dobili ravno pravšnjo mešanico rdeče in modre svetlobe, kakršno potrebujejo rastline za svojo rast., Svetlobne cevi je potrebno namestiti natanko nad rastlinami, po možnosti 30-60 cm nad njihovimi vršički. Same rastline bodo kaj hitro pokazale ali jim oddaljenost ustreza ali ne. Če se listi zvijejo, je to znak, da je vir svetlobe preblizu. Če pa se stebla naglo razpotegnejo, pomeni, da jim je luč predaleč.
Danes je mogoče dobiti tudi posebne neonske cevi za gojenje rastlin, le da oddaja nekoliko vijolično obarvano svetlobo, kar mnoge ljudi moti. Vendar lončnice še malo niso izbirčne glede tega, kdaj uživajo dodatno svetlobo, zato jih lahko osvetljujete tudi ponoči, ko spite; v ta namen lahko uporabite tudi posebno stikalo, ki bo luč prižgalo in ugašalo tako, da skupni čas osvetlitve, vključno z naravno, dnevno svetlobo, znaša vsaj 12 ur.
Umetna osvetlitev najbolj pride v poštev za skupine manjših rastlin in je najlaže izvedljiva s pomočjo razstavnih zabojčkov ali stojal, ki so posebej prirejena v ta namen. Ponavadi je tak komplet sestavljen iz polic ali podstavkov za cvetlične lončke, stojal za luči, ki jih lahko naravnamo na različno višino, ter zaščitne obloge za fluorescentne svetilke, ki svetlobo usmerja naravnost na rastline, istočasno pa preprečuje, da bi opazovalca bila v oči. Možnost pa je nabaviti večja, prosto stoječa stojala s številnimi policami, od katerih je vsaka lahko opremljena z lastno razsvetljavo; ta so namenjena za gojenje cele množice sobnih rastlin, zlasti v okrasne namene. V fluorescentni cevasti svetilki je svetloba najmočnejša na sredini. Njena moč s časoma popusti in rastline to občutijo, čeprav človeško oko ne opazi razlike. Pri dvocevni svetilki – z 2 cevastima žarnicama se izogibajte menjavi obeh cevi hkrati; nenaden porast jakosti svetlobe namreč lahko škoduje rastlinam.
Pozimi je zrak v centralno ogrevanih prostorih izsušen kot v Sahari, morate v ta namen OBVEZNO kupiti električni vlažilec zraka.
Opozoriti je potrebno še, da obstaja tudi nekaj rastlin, predvsem z vzorčastimi listi, ki v obdobju mirovanja potrebujejo nekaj več svetlobe v primerjavi z ostalimi. Naj med lončnicami, ki morajo biti tudi pozimi sorazmerno dobro osvetljene omenim naslednje: Blechnum gibbum-grbasta rebrenjača, Coleus blume-pisana kopriva, Dieffenbachia picta-difenbahija, Euonymus japonicus-japonska trdoleska, Micrphyllus Variegatus-pritlikavi kokosovec, Hipoestes sanguinolenta-pegavka, Iresine herbstii-irezina, Iresine lindenii-krvavi list ter vse Peperomia-poprovke. Podrobno velja za mnoge kakteje in sukulente.
LP