Zelene in cvetoče rastline subtropskega, mediteranskega ter kontinentalnega območja
Sem spada večina sobnih in balkonskih rastlin ter posodovke.
Rastline so živa bitja, ki lahko same proizvajajo hrano. Klorofilna zrnca, s pomočjo sončne energije in svetlobe, iz ogljikovega dioksida v zraku in vode v zemlji, proizvajajo sladkor, škrob ter kisik.Ta proces se imenuje asimilacija ali fotosinteza ter je nujno potreben za obstoj življenja na zemlji. Zeleno barvilo v listih vsrka svetlobno energijo in ogljikov dioksid iz zraka. S pomočjo vode, ki jo korenine srkajo iz zemlje, nastane kisik, škrob in sladkor.
Iz zgoraj navedenih območij je v bistvu največ rastlin, ki jih vzgajamo doma, v pisarniških prostorih, na okenskih policah, balkonih ter domačem vrtu. Za uspešno rast potrebujejo od 40-70% zračne vlažnosti.
Pozimi jih zalivamo manj, ker je proces asimilacije, zaradi pomanjkanja svetlobe, zmanjšan na minimum.Večino lončnic ne zalijemo tako dolgo, da je zemlja le še malo vlažna in takrat zopet dolijemo vodo. Druge vrste zalivamo tako, da je zemlja stalno rahlo mokra (Azalea, Acorus, Cyperus). Te rastline lahko tudi pršimo s mlačno vodo.Sobna temperatura naj bi nihala med 18 in 22 stopinj C. odvisno od vrste lončnic. Če je le mogoče zalivamo z deževnico ali mehko vodo, ki naj bo postana in segreta na sobno temperaturo. Trda voda vsebuje klor, apnenčaste in magnezijeve soli, ki povzročajo bazičnost zemlje kar škoduje rastlini.Večina rastlin ima namreč raje kislo mešanico zemlje.Voda iz vodovoda je uporabna, če imamo montiran mehčalec za vodo. Če tega nimamo, v večji posodi pustimo vodo čez noč, da se apnenec obori na dno posode. Zgornji, čisti del vode uporabimo za zalivanje. Spomladi listnate rastline začnemo močneje zalivati, saj se pospeši proces asimilacije.
Skozi listno povrhnjico izhlapeva vedno več vode, to pa povzroči močnejše vsrkavanje korenin, obenem tudi hitra rast novih mikrokapilar. V aprilu že lahko dodajamo hranila, seveda v zmanjšanem obsegu. Ob močnem soncu rastline tudi pršimo in to v dopoldanskem času, da ne pride do nepotrebnih ožigov. Pri uporabi okrasnih loncev, moramo paziti, da voda ne ostaja na dnu dalj časa, ker lahko povzroči gnitje korenin.
Po ledenih možeh nastopi čas, ko rastline lahko odnesemo na zunanji rahlo zasenčen prostor. Začenja se obdobje intenzivne vegetacije, ko rastline potrebujejo veliko vode, nekatere celo vsak dan. Ob lepem vremenu jih pršimo zjutraj, če so napovedane tople noči tudi zvečer, ob deževnem hladnejšem vremenu pršenje izpustimo. Vedeti morate, da rastline najhitreje in najbolje rastejo pri optimalni temperaturi, kar je poleti od 24-28 stopinj C. Pri višjih temperaturah se njihova rast delno ustavi, dotok vode v liste se upočasni, ker korenine ne zmorejo načrpati zadostno količino vode. Lončnicam, ki so posejane v industrijski mešanici bele in rjave šote, moramo dodajati gnojila. Šote po naravi ne vsebujejo hranil, zato jih je potrebno dognojevati. Paziti motramo, da zemlje ne pregnojimo, ker zaradi večje gostote hranil v celicah ni več potrebnega osmotskega pritiska, napetost v celicah se zmanjša in rastlina začne veneti. V času dopusta morajo imeti dovolj vode.V ta namen lahko uporabimo razne kapaljnike, namakanje s pomočjo stenja iz povoja, zlasti še, če mora imeti rastlina stalno vlago.Lahko avtomatsko reguliramo potreben dotok vode, kar je dokaj draga varianta in uporabna predvsem za lončnice iz višjega cenovnega razreda. Najceneje je, če po vaših napotkih za zalivanje poskrbijo sorodniki ali dobri sosedje.
Jesen je obdobje, ko rastline utrdimo za prezimovanje. Po naših dolgoletnih izkušnjah, utrjene rastline veliko lažje in brez večjih posledic prenesejo pomanjkanje zimskega obdobja. Zato jih po možnosti čim dalj pustimo na jesenskem soncu in prepotrebnem zraku. Zmerna, ne prevroča dnevna temperatura blagodejno vpliva na njihovo jesensko rast. Paziti moramo, da jih pravočasno prenesemo v notranji prostor, odvisno od vrste.Ker nastopijo nižje nočne temperature, rastlin ne pršimo in zalivamo po listih, temveč z vrha ali v podstavek.
Rastline, ki so venomer v notranjem prostoru, aprila ob sončnem vremenu odnesemo na balkon. S pršilko speremo prah in umazanijo, ki se je nabrala v zimskem času na njihovih listih in steblu. Če imamo možnost odprtega prostora, naj jih 1 uro spira rahel ne premrzel spomladanski dež. Nato jih prenesemo nazaj na njihovo običajno mesto. Oskrbujemo jih tako kot rastline na zunanjem prostoru, le da v zmanjšanem obsegu.