Napisal/-a dusanh » 27 jul 2007, 15:09
Ekspert Renee,
Apropo, glede prevoda »polžja, polžasta, polževa, polžjelistna« begonija.
Po možnosti v slovenščino prevajamo tako, da je najbolj razumljivo in dostopno narodu.
Stari prevodi v slovenščino (30 let in več), ponavadi ostanejo taki kot so bili, novejši se skušajo prilagoditi osnovnim značilnostim rastline. 90 % slovenskega naroda ne ve kaj je to hibrid, kaj je komercijalno ime in ali je zaščiteno ali ni. Če narod pač ponavlja kar naprej, da so ornamenti in listi zavihani in podobni polžu in hočejo polžjo, polžasto begonijo, naj jo pač imajo.Tako jo imenujejo tudi Nemci, Španci, Italijani in nobeden se ne ozira na zaščiteno komercijalno ime. Madagaskarski Pachypodium lamerei ni palma, toda narodu je rastlina podobna palmi in sprašujejo za madagaskar palmo. Živi kamenčki niso živi, toda 50% ljudi sprašuje če hodijo ali skačejo. Toda narodni prevodi so pač taki: Angleži jim pravijo »Living Stones« , Nemci »Lebene Steine«, Italijani » Pietri Vivi«. Zato smo te rastline poimenovali »živi kamenčki« in ne slovensko ime »napoknice« Slovenska imena za večino rastlin smo dobili iz prevodov latinskih, grških imen, ter iz narodnih prevodov evropskih jezikov.
Osebno sem pristaš samo latinskih imen, ker tako lahko takoj najdem zahtevano rastlino. Upam, da se bodo sedaj v dobi interneta, tudi naši uporabniki naučili uporabljati latinska imena, ker brez njih ni mogoče najti iskane podatke na netu.
Seveda, v take skrajnosti kot jih vi navajate, nihče razen ekspertov ne bo šel, lahko pa v kratkem dobimo Buševo begonijo ali Vokerjevo sangvinelo.Slovenskih imen za družino, rod, vrsto le malokdo uporablja, če ne verjamete, kar probajte v vrtnih centrih in cvetličarnah.
Če si boste izmislili kako pametno in uporabno ime za neko rastlino, ali ste večkrat slišali da neko ime narod uporablja, kar na dan z njim.
LP DH