forum RASTLINE.COM - sobne rastline

[dusanh]

Kaparji – ščitaste uši
V stanovanjskih prostorih, rastline pozimi začnejo napadati kaparji – ščitaste,voskaste,vataste uši iz družine (Coccoidea.) Poleti se s pomočjo vetra in žuželk prenašajo po zraku, na rastline zaležejo drobna jajčeca, le te pa jeseni prenesete v notranje prostore in ko se ustvarijo ugodni pogoji, kaparji začnejo s svojim delovanjem. Dejavni so predvsem na listnatih sobnih rastlinah: ( Asplenium, Begonia, Calathea, Citrus, Codiaeum, Cyperus, Difenbachia, Dracaena, Ficus, Hedera,Monstera,Orchidea, Spathiphyllum, Pachyra, Yucca itd. V primeru močne okužbe se naselijo tudi na drugih rastlinah rastlinah: (kaktusih, sukulentah, bonsajih itd. Samice se premikajo samo v začetni fazi, potem pa ostajajo na enem mestu, ponavadi na listnih žilah na spodnjem delu lista, na stikih listov z steblom.na koreninskem vratu, kjer sesajo rastlinski sok. Sesanje oslabi rastlino, razbarva liste, ki pozneje odpadejo. Luskasta, voskasta in vatasta prevleka jih ščitijo pred pršenjem ( kontaktnih ) dotikalnih strupov. Izločajo medeno roso, ki je podlaga za sajasto plesen, s sladko mano pa se hranijo tudi mravlje in prenašajo jajčeca na druge rastline. Obenem ščitijo uši pred drugimi plenilci in predatorji. Ščitki so različno obarvani, rumeni, rjavi, zelenkasti črni itd. Starejše samice ostanejo stalno na enem mestu, premikajo pa se nimfe, katere se izležejo iz jajčec in se širijo po rastlini. Samci so podobni majhnim belim mušicam ter se tudi premikajo in letijo. Ker se ne hranijo v 2-3 dneh poginejo. Veliko vrst kaparjev se vegetacijskem obdobju hrani na listih in steblih rastlin, jeseni in pozimi pa se premaknejo na njihove korenine in se hranijo z njimi. Takrat so praktično nevidne in se jih lahko opazi samo pri presajevanju rastline. Drobne vataste kosmiče ne smemo zamenjati za drobne bele delce stiroporja in hygromula ki ga primešavajo zemlji za rahljanje in kot gnojilo.
Optimalne temperature za njihov razvoj so med 21-24 stopinj C in zračni vlagi 50-60 %. Pri nizkih temperaturah 10 -12 stopinj ter zračni vlagi 30-0 %, se njihov razvoj ustavi, prav tako pa tudi pri visokih temperaturah nad 35 stopinj C.
Pri močnih okužbah so najbolj učinkoviti kontaktni in sistemski strupi, katere pa ne morete kupiti brez potrdila o pridobitvi znanja iz fitomedicine. Pored tega so strupi izredno dragi in jih ni smiselno kupovati za navadne, poceni rastline. V naših steklenikih, jeseni vse rastline starejše od 2 let preventivno zalijemo z sistemikom Confidor SL 200, kateri se je dosedaj najbolje obnesel.
Pred vegetacijsko sezono pa vse rastline škropimo s kontaktnim insekticidom Diazinon 20. Na ta način že veliko let nimamo problemov z raznimi rastlinskimi škodljivci. Potrebno pa je vedeti, da zaradi vnosa teh strupov, rastline bolj počasi rastejo, zato jih profesionalni vrtnarji poredkoma uporabljajo.
Če okužbo opazite pravočasno, kaparje lahko odstranite z mazanjem okuženih mest z vatirano palčko namočeno v milnico. Škodljivci se zadušijo in kaparji postanejo črne barve. Toda po odstranitvi ščitkov, lahko pod njimi še ostane nekaj jajčec, zato tudi njih odstranite z vatirano palčko namočeno v mlačno vodo.
Spomladi, pri presajevanju bodite pozorni na bele majhne kosmiče v koreninah, če se slučajno v zimskem obdobju uši niso preselile v zemljo.Takrat moramo korenine očistiti od zemlje, jih oprati z mlačno vodo v kateri je raztopljena soda bikarbona ter posaditi v sveži substrat.
Najbolje je pregledati rastline pred nakupom, vprašati prodajalce kdaj so rastline dobili. Če so dalj časa na zalogi so verjetno že okužene. Ko nova pridobitev pride domov, jo izolirajte za 14 dni v poseben prostor. Šele potem naj dobi svoje mesto med drugimi rastlinami.
Za več informacij poglejte na: http://www.eksotika.si/bolezni-in-varst ... html?L=278