Malo pozno, a bolje kot nikoli: gre za Aichryson laxum ali Aichryson x domesticum. Njegov rod (približno 15? med sabo težko ločljivih gorskih polgrmov) je doma ob prehodu Sredozemlja na Atlantik, v širšem sorodstvu pa so eoniji, homulice, netreski in netreskovci. Za vzgojo naj ne bi bil težaven, moram pa opozorit, da plodne rozete po končanem cvetenju propadejo (...ne se ustrašit, če bo cvetela in na videz propadla vsa rastlina naenkrat!). Za "bonsaj" ni preveč primeren, saj sezonsko menjava veje, steblo pa raje ohranja zelnato. Aja, pa - za razliko od krasul - ne trpi direktnega sonca preveč dobro. Po mojih izkušnjah je dokaj idealna za sobo, s tem da naj pozimi počiva nekje v hladni kleti proč od sobne kurjave.
linana je napisal/-a::D
A je to tale, ki ima drobne rumene cvetke in če jo pomečkaš (list), grozljivo smrdi?
Punca je pri gospe H. kupila Aichryson tortuosum, ki je precej manjši in nekoliko bolj občutljiv ... a začuda ne smrdi prav nič. Moja trenutna rastlinica naj bi bila Aichryson x domesticum in ravno tako ne smrdi - nekje 15 let nazaj pa smo imeli Aichryson laxum, ki je močno smrdel po nogavicah....tako da ne smrdijo vse vrste in kultivarji, domnevam.
Edit: ... da dodam še kanec negotovosti: lahko bi bil tudi Aichryson bethencourtianum. Ni velike razlike pri vzgoji, a fanatik, ki želi imeti vse lepo popredalčkano, lahko izgubi marsikak las ob določanju vrst tega rodu... :\