Napisal/-a Jure » 29 nov 2004, 19:36
Po suhih gričih in holmih, zlasti na inače nerodovitni zemlji, raste lepa pomladanska rastlina, velikonočnica… Zunaj rjavkasa korenika se spušča navadno naravnost v tla… Pokrita je s temnimi ostanki prejšnjih listov in ima na koncu trdne luskaste lističe, ki dajejo popek letošnjih poganjkov. Spomladi odstopijo dlakave luskice, in izmed njih se vzdiguje istotako kosmato steblo, čegar konec je lepo v popek zavit in varuje cvet mraza, ki tako zgodaj še večkrat potegne. Ta popek sestavljajo trije krovni listi, ktere nahajamo pozneje pod cvetom… Lepi cvet ima 6 čašnih listov, ki stojijo v dveh krogih in napravljajo razširjeni zvon. Zunaj so povsod jednakomerno kosmati in imajo spredi v čopič zavite dlačice…
Velikonočnica postane človeku lahko prav nevarna in mu more vzeti celo življenje. Ako si s presno rastlino močno drgnemo kožo, vname se, in napravijo se na njej mehurčki in pripoveduje se celo, da je na tak način nastal prisad…
Velikonočnico rabijo tudi v zdravilstvu. Kakor so pokazale poskušnje, deluje dobro na krvni obtok in na živce, ali samo tedaj, ko je prišlo zdravilo iz zdravnikove roke. Ako ga je preveč prišlo v želodec, bati se je najhujšega. Človeka začne nekaj na želodec pritiskati, sili ga na bljuvanje, in bruhati jame, da je groza. Zdaj pritisne še driska, ki ga jako oslabi… Dostikrat lomi bolnika krč in primejo ga božjastni napadi, kterih ga reši včasi sama smrt.
Velikonočnici je zelo podoben travniški kosmatinec ali travnica ter gorski kosmativec… V svojih lastnostih se popolnoma ujemata z velikonočnico…
Ali vendar se je že zgodilo, da je živinče s travo pomulilo tudi mlada stebla velikonočnice. Takemu živinčetu se šibijo noge, trese se po vsem životu, in njegovi odpadki so krvavi; v nekaj dneh pogine v strašnih mukah. Kjer se nahaja velikonočnica po suhih pašnikih, ima jo gospodar v svojih rokah. Izruje naj jo, predno je dozorelo seme.
(Martin Cilenšek: Naše škodljive rastline v podobi in besedi, Družba sv. Mohorja v Celovcu, 1892)
Nazadnje sem navadni kosmatinec videl rasti na Polhograjski Grmadi, raste pa od tam nenako pa proti kočevskem koncu in tudi po obrobju panonskega sveta.