forum RASTLINE.COM - sobne rastline

[jozicak]

Lep pozdrav!

Urejam si precej velik skalnjak pa bi rada imela čimbolj raznolike rastline tako po barvi kot po času cvetenja. Določenih vrst trajnic ne dobim v vrtnih centrih (okolica Ljubljane ) pa bi vas prosila, če veste kje se dobijo ali pa jih imate mogoče celo sami. V tem primeru vas prosim, da mi sadiko prodate ali celo odstopite. Navedla sem latinsko in slovensko ime rastline.
Cyananthus microphillus - Cianant
Dryas octopetala - Velesa
Erinus alpinus - Erinus
Helianthemum nummularium - Sončece
Lithospermum diffusum - Ptičje seme
Lewisia cotyledon - Levizija
Veronica prostrata - Jetičnik
Waldsteinia ternata - Valdštajnija
Azorella trifurcata - Azorela
Linum campanulatum - Lan
Corydalis flexuosa

[romanah]

Pojdi na stran trajnice Golob Klančič
in si tam oglej njihovo stran


Romana

[jozicak]

Hvala za informacijo! Sončece, Lan in Jetičnik sem res našla v njihovi ponudbi.

Joži

[jozicak]

Se priporočam, hvala!

Joži

[mfekunja]

Prosim, če navede še kdo kakšne vrste trajnic, ki so raznolike glede na barvo in čas cvetenja (želim, da bi moj skalnjak bil v cvetu vse leto). Trajnice, ki jih je naštela jozicak je res težko dobiti v vrtnarijah.

lp

[linana]

Jetrnik sem si jaz prinesla iz gozda in ga imam sedaj že par let v vrtu. Če želiš, ti lahko dam kakšno sadiko.

Lina

[trajnice]

Zdravo, jozicak.

Žal je trajnice, ki jih iščete za skalnjak, res težko dobiti po naših vrtnarijah, da ne govorimo o vrtnih centrih. Sicer pa iščete marsikaj, kar na skalnjaku skoraj ne more uspevati v naših razmerah, oziroma so zelo težavne za vzgojo in torej primerne kvečjemu za eksperte.
Na osnovi katerih podatkov ste se sploh odločili zanje? Zakaj ne bi izbrali kaj bolj preizkušenega. Ponudba je tudi pri nas ogromna.

Jožica

[trajnice]

jozicak,

če ste prav pogledali našo spletno stran, je tam izmed Vaših iskanih trajnic osem sort sončeca, tri vrste lanu in sedem vrst in sort jetičnikov. Izmed ostalih iskanih pa še prava alpska velesa in valdštajnija.

[pobrisal tomih]

Jožica

[tanja1]

Tukaj imajo ogromno izbiro trajnic za skalnjake in to izjemno poceni, samo po pošti jih ni mogoče naročiti. Jaz sem zadevo rešila tako, da poznam enega kamionarja, ki ima vsak teden furo tam čisto blizu in lani mi je pripeljal 5 zabojev, ca. čez 100 rastlin, ki mi krasno uspevajo nekatere v skalnjaku in nekatere v gredi. Tudi ena ni crknila. Vse so se letos razrastle za 3 kratno velikost. Za vse rastline sem plačala okoli 80 EUR. Če bi koga zanimalo se lahko dogovorimo.

[quo_vadis]

tanja1,
čez 100 rastlin za 80€? To pa težko verjamem!
In kje je to TUKAJ? Lahko, prosim, dodaš njihov spletni naslov?
Pozdrav!

[tanja1]

se opravičujem, tukaj link.

http://www.holzbecher.cz/stauden_a_d.html


Če računaš, da je ena rastlina 0,60 EUR potem bo kar prav. Pa še nekaj so mi jih dali gratis.

[tomih]

Kot vidite sem malce pomoderiral tole temo.

Tukaj se diskutiramo o rastlinah, če se kdo želi pogovarjati o čem drugem se na internetu najde kup forumov, ki zadostijo še tako zahtevne uporabnike.

V vednost: Tokrat sem pobrisal nekaj prispevkov, nekaj sem jih pa popravil in odstranil 'nerastlinske' vsebine. Pri brisanju ni bilo nobenega favoriziranja.

V prihodnje bom vsak prispevek, ki bo vseboval neprimerne vsebine, nemudoma izbrisal in čeprav bodo v njem tudi koristne informacije.

Če imate s tem kakršnekoli težave, me lahko kontaktirate preko zs ali emaila (kaj nisem to že nekajkrat omenil?).
No, če si je težko zapomniti:
Če imate s tem kakršnekoli težave, me lahko kontaktirate preko zs ali emaila.

T.

[trajnice]

Kdor je spremljal moje poste o levisiji (Lewisia), je že lahko prebral. Pa bom še enkrat ponovila, kakšne so zahteve levisije:

V rastni dobi od pomladi do jeseni ali vsaj poznega poletja potrebuje veliko vode in hrane (gnojila). Vendar voda ob koreninah ne sme nikoli zastajati, sicer hitro segnije. Ne mara premočnega gnojenja z dušikom, ker to povzroči le rast listov, ne pa popkov in cvetja, v skrajnem slučaju tudi odmiranje. Gnojimo torej predvsem z zrelim kompostom ali fosforjem in kalijem ter mikroelementi (kar počnejo vse vrtnarije, ki gojijo tako lepe, kot jih mi lahko kupimo).
V času nujnega počitka (pozimi), mora biti na zunanji temperaturi, torej pod ničlo, ob tem pa ne sme biti mokra in zato ne mara dežja in snega. Najbolj zagnani ljubitelji zato poskrbijo, da prezimuje na suhem pod streho, vendar na prostem in brez zalivanja, da uvene. Takšna bo v naslednjem letu spet bogato cvetela.
Takšne pogoje je levisiji možno zagotoviti, če jo gojimo v lončku. Če pa jo tretiramo kot trajnico na vrtu, pa je v naših klimatskih pogojih zanjo nevarna vsaka malo bolj mokra zima.

Jožica

[tanja1]

no jaz imam svoje Lewisije v skalnjaku skupaj z drugimi rastlinami, ki potrebujejo enake pogoje pozimi, torej suho zimo in rahlo kislo iin zelo odcedno rastišče. Ta predel v skalnjaku pokrijem s steklenimi okni z lesenim okvirjem za tople grede (to so uporabljali včasih), ki sem jih staknila zastonj na neki vrtnariji, ko so jih hoteli vreči stran. Le ta delno naslonim na bližnje skale ali pa podložim z deskami ali kamni, tako da so okna dvignjena ca. 50 cm od tal in pod naklonom. Ob straneh pustim odprto zaradi kroženja zraka. Za takšno zimsko zaščito se lahko uporabi tudi pleksi steklo. Povrhu zemlje imam debelejše kamne (granulacije ca. 1-2 cm), tako da se zemlja poleti ne pregreva in izsuši preveč.
Spomladi odstranim zimsko zaščito in ob suši (ko je prst pod slojem kamnov suha) zalijem skalnjak, vendar nikoli z mrzlo vodo in tudi ne pretiravam. Drugače pa najraje vidim, da ga zalije dež. Sicer pa imam Lewisijo v šoti z velikim dodatkom kremenčevega peska. Nikoli še nisem gnojila svojih Lewisij in vsako leto mi bujno cvetejo spomladi in še jeseni. Se tudi lepo razraščajo. Sicer so pa v polsenci. Tudi skalnjak je precej pod naklonom zaradi dobre odcednosti in ca. 70 cm pod celim skalnjakom je ca. 50 cm drenaže.

To bi bila vsa umetnost, ki jo jaz poznam za uspešno rast Lewisije v skalnjaku. Ugotovila sem, da je vsa umetnost gojenja alpskih in "težavnih" rastlin v osnovi, torej v skalnjaku samem, zato se je dobro potruditi in upoštevati vse zahteve pri izgradnji le tega. Potem skoraj nobena želja glede teh rastlin ne ostane odprta. Lahko si celo omisliš predel v skalnjaku samo za primule (samo šota), ali samo za encijane (kalcit-kamnolom pri Kamniku), ali Saxifrage (lehnjak-kamnolom Jezersko, Marmor Hotavlje), ali kaj drugega. Upoštevati je le potrebno, da se sadi skupaj rastline, ki potrebujejo enake rastne pogoje.
Nikakor pa te alpske rastline niso nobena huda znanost, da ob teh čudovitih rastlinah ne bi mogli uživati tudi manj izkušeni. Tako kot so se ljudje naučili negovati doma orhideje in razne ekzote, kar je pred 10 leti veljalo za težavno in zahtevno in je tudi bilo, zaradi pomanjkanja ustreznih informacij in izkušenj, danes pa jih ima vsak, imajo tudi alpske rastline svoje pogoje, ki jim jih je potrebno nuditi. Ljudem je potrebno dati ustrezne informacije o vzgoji takšnih rastlin in ne kar v naprej določiti, da je to samo za neke eksperte.

[trajnice]

Tanja1 (in vsi ostali foromovci), to pa je izčrpen odgovor o vseh mogočih zahtevnih pripravah na gojenje zahtevnih in muhastih trajnic v skalnjakih, tudi alpskih in tudi levisije! Bravo!!!
Mislim, da je sedaj vsem jasno, da so to res zahtevne rastline, ki jim je treba prav popstreči in nagradile nas bodo s svojo lepoto.
Prepričana pa sem, da tega vsega ne bodo počeli kar začetniki. Ti se bodo morda začeli z vsem tem preizkušati in, ko bodo uspeli, bodo veljali že za eksperte.

Jožica

[stara postaja]

Konec dober, vse dobro!
Tanja 1, hvala za res izčrpne in koristne napotke. Sedaj imam upanje za moje "divjake", da preživijo zimo!

[tanja1]

ga. Klančič, težavnost in zahtevnost neke rastline je subjektivna stvar.
Nekaterim je težko zaliti rožo enkrat na mesec, spet drugim pa ni težko se vsak dan po eno uro z rastlino ukvarjati, jo kar naprej prestavljati na najbolj ugodno mesto, gledati na termometer in jo pozimi spravljati notri in spomladi spet ven, jo vsak dan rositi in odpravljati razne škodljivce, paziti na optimalno vlažnost itd.

Glede na to, s čim se vse ukvarjajo naši forumci ocenjujem, da je pretežni del zares pravih ekspertov in jih ne gre podcenjevati z nekimi alpskimi rastlinami, ki so v primerjavi z orhidejami, mesojedkami, ekzoti, bonsaji itd. prav nezahtevne in s tem se verjetno strinjate. Najbolj nezahtevne med naštetimi so iz vseh vidikov prav gotovo ravno trajnice. Čeprav tudi vsaka trajnica potrebujejo za uspešno rast določeno zemljo, vlago, svetlobo in nego.

Splošne zahteve za uspešno rast široko potrošnih trajnic:
- potrebuje določeno zemljo, vlago, svetlobo in nego
- večino je potrebno obrezovati in redčiti
- potrebno jih je večkrat na leto škropiti proti boleznim in škodljivcem
- potrebno jih je gnojiti

Splošne zahteve za uspešno rast alpskih rastlin:
- potrebujejo določeno zemljo, vlago in svetlobo

Prednosti alspkih rastlin v primerjavi z ostalimi široko potrošnimi trajnicami
- ne potrebujejo obrezovanja in redčenja, saj rastejo počasi in so večinoma blazinaste
- ne potrebujejo nobene posebne nege, če so le v zemlji in ne v loncu.
- nimajo škodljivcev in bolezni in jih tako ni potrebno škropiti in zastrupljati okolja
- ne potrebujejo gnojenja, saj zahtevajo v glavnem prehransko zelo revna tla.

Edina zahteva, ki imajo alpske rastline je dobra drenaža in dvignjen teren, da se voda lahko odteka. Če to zagotovimo, večina teh rastlin preživi zimo brez dodatne zimske zaščite. Le redke so, ki jo kljub temu potrebujejo.

Zahteve alpskih rastlin so za moje pojme torej zanemarljive proti ostalim "nezahtevnim" trajnicam.


Da ne govorim o hibiskusih, pasionkah, orhidejah in drugih ekzotih, ki jih je potrebno ob padcu temperature na določeno stopnjo pospraviti notri, ob večdnevnem deževju postaviti pod streho, dobro gnojiti, da sploh cvetejo, jih kar naprej prestavljati na optimalno mesto. Ko prerastejo lonec jih je potrebno presajati in kupovati lonce in nenazadnje so zelo dovzetne za bolezni in škodljicve in jih je potrebno kar naprej nekaj škropiti.
A kljub vsemu jih uspešno goji tisoče ljudi pri nas, ker jim vse to ni težko početi.

Na koncu bi še poudarila, da prave alpske rastline zdržijo v loncu zelo kratek čas, saj ni moč nadzorovati vlage in poleti jim skozi lonec korenine pregreva sonce, tudi če ne stoji na soncu (zakar so zelo občutljive). V skalnjaku pa si same zagotovijo ustrezno vlago in svobodno namestijo korenine v najbolj optimalni položaj zanje. Če gre za zelo občutljive rastline na vlago je zagotovo bolje, da so te rastline tudi pozimi v skalnjaku, samo kakšen pleksi je potrebno povezniti čez.

Upam, da sem vsaj malo razjasnila zadeve in ukorajžila koga za gojenje alpskih rastlin, da bo lahko od zgodnje spomladi pa do pozne jeseni občudoval te borce za preživetje in raznolikost ter intenzivnost teh edinstvenih barv.

Tukaj slikica mojega sicer spomladanskega encijana, ki cvete že drugič letos.

[lunca]

Mene pa zanima kdaj naj del zemlje, na katerem sem prej imela rožice preuredim (malo kaktusov, kamenje itd. )- sedaj jeseni (no skoraj je že zima ) ali spomladi?

[tanja1]

jaz bi to urejala spomladi.

[Garden-ja]

Tanja1, v predalčku sem ti že kar nekaj časa nazaj pustila sporočilo zdaj pa nestrpno čakam, kdaj se boš prijavila. Mogoče stran bereš neprijavljena zato te obveščam tudi tukaj.
Hvala! Ostalim pa se oproščam za off topic.