kratka zgodovina rastlinjakov oz. zimskih vrtov

Nasveti pri izgradnji steklenikov in plastičnjakov.

Moderatorji: dusanh, Moderatorji

kratka zgodovina rastlinjakov oz. zimskih vrtov

OdgovorNapisal/-a cegiw » 31 mar 2010, 14:44

ker ze nekaj let prevajam knjigo o precudovitih zimskih vrtovih in ratlinjakih lahko prispevam ed del te zgodovine


Zimski vrt, veranda, Orangerie, Conservatory…noben izmed teh izrazov ni v zahodni Evropi točno definiran. V Veliki Britaniji pretežno govorijo Conservatory, če gre za prostor v katerem se človek in rastline dobro počutijo. Greenhouse je mišljeno bolj kot lopa, katera se uporablja za skladiščenje vrtnega orodja in vzgajanje rastlin. Angleži so skorajda izbrisali iz slovarja besedo ¨veranda¨ napram Flamcem in Nizozemcem, kateri zraven besed ¨Wintertuin¨ in ¨Serre¨ še vedno uporabljajo besedo veranda. Najpogostejša beseda v Nemčiji je ¨Wintergarten¨, vendar jim beseda veranda ni neznana. Besedi zimski vrt in veranda sta kot sinonim. Če govorimo o steklenjaku restavracije ali kakšne vile, lahko rečemo zvišano ¨Orangerie¨ ali angleško ¨Conservatory¨.


Zgodovina verande je zelo dolga. Klimatski pogoji, mednarodni vplivi, tehnični razvoj novih materialov, modni trendi in tendence so pripomogli novim spoznavanjem. Že obstoječi objekti so v 19 stoletju predvsem v Veliki Britaniji, Nemčiji, Franciji in Avstriji vzbudili veliko zanimanje za ta fenomen. V tem poglavju ne bomo smatrali to kot objekte ampak zgodovinski pregled na dejstva za kaj so se uporabljala - v začetku - zaščititi sadje in zelenjavo in kasneje sadike pred mrazom.


Prve gradnje verand izhajajo najverjetneje iz časov starih Rimljanov. V hladnejših letnih časih so Rimljani shranjevali uvoženo sadje in zelenjavo v zaboje in temu primerno izolirane posode. V 15. in 16. stoletju so odkrili Italjani v času renesanse ponovno Antiko. Izboljšali so tehniko kako obdržati sadje, ki je v zimskem času občutljivo, da ne bi zmrznilo. Kosmopolitske dogodivščine so prinesle seboj eksotične rastline katere je bilo mogoče obdržati pri življenju le pri umetnem podnebju. Trgovci so jih prodajali severnim italjanskim in francoskim kmetijam. Pri tem so bili limonovci in še posebej oranževci simbol prestiža. Poleti so bila drevesa v večinoma ograjenih Arancia-h ali Orangerie-ah v zimskem času pa v ogrevanih vrtnih lopah.


Rastlinjaki so v 17. stoletju naredili velik razmah po vsej zahodni Evropi. Postopoma so postajali splošna shramba raznovrstnih rastlin. Čeprav so postajali vedno večji, so bili zaradi majhnih oken in grelnih peči temačni in nezdravi za rastline. Razvoj tehnike je pripomogel k odpravi pomanjkljivosti. Najprej so stekla nadomestile strešne kritine, nato pa še stene rastlinjakov. Lesena in litoželezna ogrodja so pripomogla k novemu estetskemu videzu. Podnebje v prostoru je bilo sedaj tudi za ljudi primerno. Nov, večji, lepši in udobnejši prostor je postal postopoma udoben prostor za srečanja in sprostitev .


Industrijska revolucija je imela v začetku 19. stoletja tudi velik vpliv na družbo pri razvoju zimskih vrtov. Z razvojem novih strojev je bila večja izbira kovanih materialov in stekel.


V 19. stoletju so Britanci prednjačili. Prinašali so eksotične rastline iz indijskih kolonij in jih razstavljali v svojih zasebnih zimskih vrtovih. Rastoče botanično spoznavanje in rastoč tehnični razvoj jim je pripomogel k povečanemu zanimanju za arhitekturo in notranjo opremo, s tem pa jih je omogočil izrazito gradnjo rastlinjakov. Največji razcvet se je začel v Viktorjanskem času. Še pred stoletnim prelomom so si ljudje nižjega sloja lahko privoščili preproste steklenjake nižjega cenovnega razreda.


Med obema svetovnima vojnama je zelo padla proizvodnja zimskih vrtov. Šele v začetkih petdesetih in šestdesetih letih se je ponovno razcvetel posel z zimskimi vrtovi. Uporaba že obstoječih materialov in novih predvsem lažjih kot so PVC je pripomogla s tehnično popolnostjo k arhitektonskemu višku.


Okrog leta 1980 pa je postala končno ˝veranda˝ bolj dostopna za večje množice ljudi zaradi srečnega naključja okoliščin - stoletnih izkušenj, staromodne estetike, moderne tehnologije in specializiranega Know – how-a je dobila˝veranda˝ tudi prostor v bivalni kulturi.


Zanimanje za izgradnjo steklenjakov se je povečalo paralelno z življenskim stilom. Ljudje so kompenzirali stresna dogajanja ter naporno poklicno življenje z mirnim družinskim življenjem v prostornem, udobnem in zelenjem obdanem prostoru.
cegiw
cegiw
Ljubitelj
Ljubitelj
 
Prispevkov: 35
Pridružen: 29 mar 2010, 23:21
Kraj: okolica Maribora

Vrni se na Rastlinjaki

 


  • Sorodne teme
    Odgovori
    Ogledi
    Zadnji prispevek

Kdo je prisoten

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 2 gostov