forum RASTLINE.COM - sobne rastline

[dusanh]

Leteče reke Povzetek iz revije Global februar 2020 Ljubljana 6.2.2020
Najnovejše ugotovitve znanstvenikov zDnjih 10 let so, da najpomembnejše reke na planetu ne tečejo po površju, ampak po zraku, njihov tok pa zmeraj bolj pojema. Posledice bodo hujše od podnebnih sprememb.
Amazonski gozdovi so največji generator padavin na celini. 400 milijard dreves po 5-6 krat vsrka in po recikliranju odda nazaj v zrak večino vlage zbrane v oblakih. To je dokazal pilot Gerard Moss, ki je pred desetimi leti z enomotornim letalom več mesecev sledil oblakom nad Amazonijo in s posebno opremo zbiral vodne hlape. Če bodo še naprej izsekavali gozd, ne bo več dreves, posledično tudi dežja ne bo in amazonsko porečje se bo spremenilo v puščavo. Tok »leteče reke« je v enem samem dnevu prenesel toliko vode, da bi z njo lahko 4 mesece oskrbovali 20 milijonsko prebivalstvo Sao Paula. Izotopska analiza je pokazala, da je večina vode prihajala iz deževneg amazonskega gozda. Osrednjo vlago tek letečih rek napajajo gozdovi, med drugim tudi porečja reke Kongo in Bornea. Vetrovi, ki pihajo z oceanov, zaradi izhlapevanja, tudi prinašajo dež, toda na poti v notranjost se hitro izsušijo, če ni več gozdov, ki bi vlago reciklirali in ohranjali v zraku. Gozdovi, pravzaprav sami ustvarjajo dež, zaradi krčenja le teh pa se količina padavin v večjem delu sveta zmanjšuje. Dokazali so, da se je količina padavin na nekaterih območjih zaradi krčenja gozdov zmanjšala tudi za 40%.
Tropske gozdove izsekavajo, da pridobijo novo obdelovalno zemljo, zaradi izsekavanja gozdov, pa bo veliko manj padavin in kmetovanje bo onemogočeno.
Transpiracija je proces, pri katerem drevesa črpajo vodo iz tal in jo skozi liste oddajajo v ozračje. Po najnovejših dognanjih je transpiracija glavni vir vode v ozračju in daje polovico padavin, to je 60 tisoč kubičnih kilometrov vode naleto.
V Avstraliji so v zadnjega pol stoletja požgali grmičevje in drevesa na 130 tisoč kvadratnih kilometrov na zahodni obali južno od mesta Pertha in nadomestili z pšeničnimi polji. Ob obali se padavine niso spremenile, ker prihajajo iz morja, v notranjosti pa so se znižale za 20 % in vodni zbiralniki iz katerih se je oskrboval Perth, so se izsušili. Notranjost Avstralije, kjer so bili nekoč gozdovi, pa se je spremenila v sušne in puščavske depresije.
Holandec Ruud van der Ent je prvi na svetu odkril območja izvora in ponora vlage ter zarisal poti glavnih letečih rek, ki prenašajo vlago. Med glavnimi območji izvora na svetu so zahodni del Severne Amerike, Vzhodna Afrika, Evropa, Zahodna Azija, Indija, Borneo ter brazilski del Amazonije. Približno 70% vode v porečju Ria de la Plate, ki se razprostira od Južne Brazilije, preko Bolivije, Urugvaja in Paragvaja do Buenos Airesa v Argentini, lahko pripišemo transpiraciji v Amazoniji. Kitajska pa več kot 80 % padavin dobi i iz sibirskih in skandinavskih gozdov. Ta vodna potovanja trajajo več mesecev in drevesa vodo rec iklirajo večkrat zapored. Zaradi plitkih korenin je izhlapevanje iz prsti ter transpiracije iz trav in posevkov kmalu konec. Drevesne korenine pa sežejo globoko v zemljo in še naprej transpirirajo in zagotavljajo vlago na sušnih območjih. Za Amazonijo je kritično že 20 d0 25 % skrčenja gozda in podnebje se bo v kratkem tam tako spremenilo, da bo rasla samo še odporna savanska trava, posevki pa se bodo izsušili.Kongovski deževni gozd oddaja v ozračje vodo, katero zračne reke in vetrovi nosijo na številna sušna območja severno od njega, to je na Etiopsko višavje, kjer izvira reka Nil. Krčenje gozdov bi pomenilo občutno zmanjšanje količine vode v reki in posledično začetek suše na rodovitnih poljih, ki jih namaka Nil.
Klimatolog Roni Avistar z univerze v Miamiju na Floridi je ugotovil in dokazal, da bo nadaljnje krčenje gozdov v Amazoniji, negativno vplivalo na dež na ameriškem Srednjem zahodu, največji žitnici cele države, pored tega pa se bo prepolovila količina snega, ki pade v gorovju Sierra Nevade
Zato so raziskovalci prepričani, da je nujno potrebno začeti pogozdovati določena območja, in vplivati na krepitev padavin v krajih kjer vode primanjkuje. Če bi v bolivijskem delu Aazonije pogozdili 70 tisoč kvadratnih kilometrov, bi vsako leto padlo 600 milijonov kubičnih metrov dežja več. Nujno bi bilo oblikovati povsem nov sistem upravljanja vode po svetu in upoštevati, da so reke na tleh odvisne od rek v zraku. Vsa porečja na zemlji so med seboj povezana z letečimi rekami.
Tudi v Sloveniji je nujno vse poseke gozda nadomestiti z novim pogozdovanjem.