forum RASTLINE.COM - sobne rastline

[Kornelija]

Tokrat bi mogla (prvič) sama obrezati svojo brajdo ki ima 15 trt. Študiram po vseh možnih napotkih, ki so mi prišli v roke, ampak še vedno mi ni jasno. Razumela sem kaj je čep, pa reznik, pa šparon in penjeveca, mpak, ko gre za konkretno, še vedno nimam predstave kako naj to vse eno izgleda. Npr, če piše: obrezati na dva šparona in dva reznika, pojma nimam kjer se to vse treba nahajati v odnosu na "deblo" trete in na žice in kakšna naj bi bila razporeditev. Rada bi, če bi mi nekak po slikah (tudi shematski) bilo prikazano. Rada pa bi, da bi to brajdo imela obraslo na visoko, kot zid, ki bo moje dvorišče delilo od sosedovih.
Prosim za pomoč

[solinar]

Nelli
Mogoče bo tole v pomoč:
http://www.drustvo-vinogradnikov.si/rez.htm
http://www.kalia.si/kalia_nasveti/arhiv ... e_trte.htm
http://www.sbaza.net/tiskanje_clanka_sb ... ultetaID=9
http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-l ... mihael.pdf
http://www.cpi.si/files/userfiles/Datot ... arstvo.pdf
Sam se tudi še kar učim rezanja trte in ko gledam okoliške vinogradnike vsak reže malo drugače!
Veliko uspeha in pozdrav

[zaphod]

Na hitro sem sčečkal par slikic...mogoče bo kaj pomagalo:

Se pravi, imamo trto, ki jo moramo obrezati:



Misliti moramo na dve stvari:

Koliko želimo obremeniti trto s pridelkom v letošnji rastni sezoni...beri, koliko rodnega lesa bomo pustili --> šparoni
Ne smemo pa pozabiti na rodni les za naslednjo rastno sezono. V ta namen navadno pustimo kakšen čep, ali reznik.

Recimo, da se gremo v našem primeru enošparonsko vzgojo:

Torej režemo:



Ostane nam:



Rekli smo en šparon, torej odvečne odrežemo:



In dobimo:



Se pravi, sedaj imamo na naši trti:

en šparon --> rodni les za letos
en čep, ki nam bo služil kot nosilec rodnega lesa naslednje leto
pustili pa smo še en reznik nižje na deblu. V primeru, da se bosta iz njega razvili dve dobri rozgi, bomo trto ob naslednji rezi pomladili, da nam ne zbezlja v višino...postane visoka kakih 15 metrov.

OK, sedaj ko smo trto obrezali, šparon še privežemo k opori, v skladu z gojitveno obliko...v našem primeru:



In potem opravimo vsa zelena dela, pa kdaj pa kdaj poškropimo, sledi trgatev, nato listje odpade in smo spet pred vprašanjem rezi:

Se pravi:




Ker sta nam iz reznika zrastli dve lepi rozgi, bomo trto kar pomladitveno rezali:

Takole:



In nam ostane tole:



Ker imamo enošparonsko vzgojo, bomo eno rozgo odrezali in pustili reznik, ki nam bo prišel prav spet drugo leto. Pozor: Za čep ali reznik se vedno pusti tisto vejo, ki je bližje deblu in nikoli obratno...taka logika zato, da držimo trto vedno na določeni višini...torej da nam ne pobegne v višino, pa še kakšen razlog bi lahko našli.

Se pravi, odrežemo:



In dobimo tole:



Spet sledi vez in vse ostalo, kot prejšnje leto...

Seveda so trte v naravi malo večja zmeda, pa še vsaka nekaj drugače raste, kakšna je boga, da ne veš, če je mogoče ni že pobralo, ipd. Tako da je najboljša šola trening in veliko tega...če želiš trenirati, pojdi h kakšnemu kmetu, ki ima par 1000 trt in treniraj...znanje zagotovljeno!

Še kaj več o vzgoji trt, gojitvenih oblikah in podobnem najdeš pa v kakšni knjigi, npr:

Vršič, Lešnik: Vinogradništvo

Uživaj, pa ne si prstov odrezat.

[solinar]

Pozdrav

Pohvale vredno!:D

LP

[nasha]

Lepo in enostavno prikazano, tako, da lahko vsak razume.
Res pohvalno.

[Kornelija]

To sem razumela. Hvala. Dovolite pa, da nekaj še vprašam. Namreč: tako bo trta rodila na spodnjih žicah. Kako treba narediti, da rodi tudi po zgornjih žicah? Slišala sem, da za to treba eni trti pustiti spodnji, naslednji pa zgornji šparon. Ampak, kako po tem z očesi ki so ispod tega zgornjega šparona? Oziroma, ali je možno pustiti rozgo navpično (vertikalni "šparon"), pa po tem ko odganja iz očes, te veje privezovati horizontalno, pa da je videti kot smrekica? Mogoče bi pa takrat samo na vrho odgnala?

[zaphod]

Res je, zgornja oblika bo rodila zgolj spodaj, pri osnovni žici. To je zelo lepo za vinogradnika, ki tako trto lažje obdeluje in je grozdje tudi bolj zaščiteno pred poletno sončno pripeko (če ni pretirane in nepremišljene defoliacije, potem nastane to, kar je nastalo lani na Krasu) in točo.
Ti pa bi najbrž nekaj kar bi bilo tudi okrasno... Ko sem hodil po slovenskih mestih, sem pogosto gledal v vrtove meščanov, ki so imeli zasajeno kakšno trto...moram reči, da imajo zanimive rešitve za tvoj problem...predvsem se poslužujejo velikega ogrodja z žicami in pustijo deblu trte, da zraste visoko. Na posameznih delih debla potem puščajo čepe in reznike, iz katerih zrastejo mladike. Se pravi, ti praviš vertikalni šparon, kar ni slaba ideja, vendar si že sama ugotovila, da se lahko pojavijo pri tem problemi (apikalna dominanca), pa tudi vsa očesa na šparonu niso rodna. V literaturi najdeš nekaj podobnega, le da se imenuje vertikalni kordon, to je trta s podaljšanim deblom:



Deblo (star les) je na zgornji sliki visoko nekje med 1,6 in 1,8 m, prvi reznik oz. čep pa se nahaja 60 - 80 cm od tal. Vseeno je tudi tu izražena apikalna dominanca, vendar se jo da kontrolirati s skrajševanjem gornjih mladik.

Upam, da ti bo v pomoč...več pa še vedno najdeš v knjigah.

[Nova]

Enkratna predstavitev - zelo nazorno.
Ali obstaja kaj podobnega za obrezovanje vrtnic?

[Kornelija]

Hvala, zalo veliko ste mi pomogli.
Kaj se pa obrezovanja vrtnic tiče, sem predvčerašem tudi to vprašala in dobila prekrasen odgovor. Ne znam narediti linka do tam. Temo sem pa odprla pod imenom:"Obrezovanje vrtnic"

[Kornelija]

Sptoma nekjer sem prebrala en stavek o nečem, kaj sem razumela tako: da treba speča očesa nekako poškodovati da bi ona res pognala, saj na ta način jih spodbudimo. Prosm, če mi nekaj poveste še o tem. Ali sem dobro razumela to, kaj je bilo napisano? in če sem, kako se to pravzaprav dela, da ne bi čisto uničila ta očesa. Hvala

[zaphod]

Če se ne motim, speče oko odžene, če je poškodovano ta glavno...je kao neka rezerva.

[jelkaca]

Zaphod, ti si pravi dar nebes!

Tudi jaz sem iskala nekaj na netu o tem kako se reže brajda! In potem zagledam tvoje skice!!!! Boljše kot vse do sedaj! Bravo!!! Jaz pa imam še en problem: meni je zadnja leta po smrti očeta rezal brajde en stric, ki pa je čisto deformiral izgled brajd. Vedno je porezal vse do 1 metra in puščal trto samo v zrak. Ne vem če si predstavljaš: spodaj je bilo na desetine divjakov, grozdi pa so pognali komaj nekje na 2 metrih višine!!! Kaj bi bilo zdaj najbolje narediti? :?:

LP Jelka

[Kajser]

Zaphod, ti si pravi dar nebes!

Ne vem če si predstavljaš.......
LP Jelka

Pofotkaj pa prilimaj, pa si bo......

[jelkaca]

veš Kajser, to ni tak simple pofotkat zdaj februarja! Divjake in zalistnike sem preko celega leta odstranjevala! Vsaj tak me je naučil oče.... Bom pa vseeno poizkusila...

[nasha]

Pride to obrezovanje prav pri običajni brajdi na žicah?
Deblo imam ravno, visoko 2, 80m, po žicah je trta lepo speljana, na kako dolge reznike pustim, ali mogoče le čepe, med trtami je 1,20m razdalje. Letos je četrto leto kar je brajda posajena in mi je še posebno pomembno kako jo obrezati.

[zaphod]

Zaphod, ti si pravi dar nebes!

Tudi jaz sem iskala nekaj na netu o tem kako se reže brajda! In potem zagledam tvoje skice!!!! Boljše kot vse do sedaj! Bravo!!! Jaz pa imam še en problem: meni je zadnja leta po smrti očeta rezal brajde en stric, ki pa je čisto deformiral izgled brajd. Vedno je porezal vse do 1 metra in puščal trto samo v zrak. Ne vem če si predstavljaš: spodaj je bilo na desetine divjakov, grozdi pa so pognali komaj nekje na 2 metrih višine!!! Kaj bi bilo zdaj najbolje narediti?

LP Jelka

Divjaki? Najbrž ni izrezal odvečnih rozg in posledično pustil spodaj čepe? Ne vem, če prav razumem. Ali pa so divjaki izraščali s tal? Če da, ali so izraščali iz žlahtnega dela trte, ali iz podlage? Če rastejo iz žlahtnega dela, potem jih lahko izkoristiš za pomladitev trte...staro deblo odrežeš, "divjaki " (en primeren), pa ti služijo kot novo deblo.

Pride to obrezovanje prav pri običajni brajdi na žicah?
Deblo imam ravno, visoko 2, 80m, po žicah je trta lepo speljana, na kako dolge reznike pustim, ali mogoče le čepe, med trtami je 1,20m razdalje. Letos je četrto leto kar je brajda posajena in mi je še posebno pomembno kako jo obrezati.

Za to gojitveno obliko naj bi bila razdalja med vrstami okoli 180 - 240 cm (odvisno od nagiba terena), med posameznimi trsi pa 60 - 80 cm. Vseeno se sam ne bi odločil za to vzgojo, predvsem zaradi že omenjenih problemov z apikalno dominanco, pa tudi zaradi tega, ker obstaja veliko drugih gojitvenih oblik, pri katerih je obdelovanje vinograda potem lažje.
Vendar, če nimaš namena služiti z vinogradom, potem lahko pač testiraš vse mogoče (kot sadjarji s svojimi mogočimi in nemogočimi gojitvenimi oblikami), saj nimaš v končni fazi kaj izgubiti...razen kakšnega grozda.
Čep, reznik...to naj bi pomenilo eno do treh očes.

[nasha]

Brajda je okrasna, pomembna je oblika obrezovanja,da bo dajala polno senco, gre mi predvsem zato,da bodo žice kjer bom speljevala poganjke, enakomerno zapolnjeni.
Ja, treba bo eksperimentirati. Hvala za odgovor.

[jelkaca]

No pa sem koncno slikala to brajdo in prestudirala, kako jo spravim na ta forum! Upam, da bo uspelo:
http://jelkaca.moj-album.com/

Zaphod, kot bos videl, jaz nimam takega tipicnega sparona, ker gre vse skupaj samo v zrak. Tudi za čepe ni spodaj primerno.
Morda pa napacno premisljujem?
Hvala za pomoc, res !!!

[emkey]

Tale vzgoja, po sliki sodeč, je bolj v stilu 'prosto po prešernu'. Menim, da bo težko preko foruma povedat kaj gre ven in kaj ne. Če je brajda mišljena predvsem za senco, potem niti ni tako pomembno. Tudi slabše obrezano bo boljše kot neobrezano

[zaphod]

Ma to je isto kot vidiš po vrtovih Ljubljani...že po opori domnevam, da rabi ta brajda za senco...torej je najbolje, da pustiš tu pa tam po deblu nekaj reznikov, nekaj čepov (po vsej dolžini debla, razen mogoče pod drugo žico nič). Ko zrastejo mladike jih pa lepo spelješ po žicah in bo senčka na vseh koncih in krajih. Za kakšno sorto praviš da gre? Samorodnica, ali kakšna žlahtna sorta?