mogoče sem sfalila forum, pa ta tema ne spada sem
ampak: že večkrat sem naletela na razhajanje mnenj okoli tega KDAJ POSADITI SADIKE.
Nekateri omenjajo rastlinske sokove, ki naj jih pri sajenju "nebi bilo" (kadar rastlina miruje) in da šele takrat rastlino posadiš. Če je rastlina v mirovanju, kakšne so prednosti sajenja jeseni, saj rastlina počiva do pomladi?
Prepričana sem namreč, da je za uspešno posaditev potrebno poskrbeti, da se koreninski sistem čim hitreje lepo razvije in "ugnezdi" v novem okolju, saj je od tega odvisna nadaljna rast sadike. Kako pa to zagotoviti pozno jeseni?
Večina današnih vlončenih sadik, je vlončena tik pred prodajo (sploh uvožene), zato so korenine poškodovane in nerazvite (vsaj ta drobne so vse potrgane). Večini sadik, je potrebno glavne korenine prirezati, da spodbudiš rast ta malih, velikokrat, je potrebna tudi rez na sami sadiki.
Koliko časa nova sadika sploh potrebuje, da lahko rečemo, da se je "prijela"? Spomladi to opazimo, saj ko začne brsteti in rasti, smo lahko prepričani, da nam ni propadla. Kako pa to veš pozimi?
Mar ni večja nevarnost, da se nam sadika tako pozno jeseni posuši (če vreme po saditvi ni še nekaj? časa nad ničlo in jo ne moremo zaliti) ali pa zgnije (če so korenine mokre in potem pomrznejo)?
Glavno vprašanje pa je - a rastlina med mirovanjem sploh kaj rabi posebne nege in zalivanja, saj se sokovi ne pretakajo, ker miruje?
Mogoče sem preveč zakomplicirala, samo rada bi vedela vaše mnenje in izkušnje, predvsem pa prednosti in slabosti sajenja pomladi in jeseni
Novice
Zemljevid
RSS vir