--------------------------------------------------------------------------------
Kolumbijci so ponosni na svoja, kot biseri majhna rjava zrna, ki ponujajo ljudem velik užitek. To je plemenita dehteča kolumbijska kava, ki raste le v kolumbijskem višavju.
"Noben od kmetijskih pridelkov ne zahteva od človeka toliko znanja in požrtvovalnosti, kot majhno kavno zrno," menijo Kolumbijci.
O tem pripovedujeJuan Valdez, eden od 350.000 kolumbijskih pridelovalcev kave, lastnik majhne kavne plantaže. S svojo družino mora pridno delati vse leto, pa pridela dehteča kavna zrna.
V kolumbijskem višavju med 1200 do 1800 m nadmorske višine so vulkanska tla, bogata z rudninami. Toplote in padavin pa je ravno prav za pridelovanje kakovostnega "zelenega zlata".
In kako pridelujejo kavo? Iz semen, ki jih posejejo v tople grede, poženejo zdrave mlade rastline. Ko zrastejo (po petih do šestih tednih) okrog 5 cm, so sadike primerne zapresajanje v lončke, napolnjene z bogato humozno zemljo. Po treh do štirih mesecih rastline dosežejo višino 30 do 30 cm in tedaj so že dovolj razvite, da jih posadijo na prosto, na plantažo.
Po dveh letih dobijo iz kavne plantaže prve sadove.
V sodobnih nasadih rodi kavovec osem let.
Na drevesu pridelajo od pol do poldrugega kilograma zrnja.
Na plantaži nikoli ne zmanjka dela. Pred sezono obiranja kave, ki je najteže pričakovano obdobje, odstranjujejo v nasadu stara, izrabljena drevesa in pripravljajo zemljo za nove nasade. Na sončna južna pobočja zasadijo visoka drevesa, ki s svojo senco varujejo doraščajoča drevesa kavovca. Seveda je treba mlad nasad pravilno obrezovati, starejšega pomlajati, in ga s škropljenjem varovati pred škodljivci. Nasade morajo tudi dognojevati in po potrebi namakati. Samo obiranje kave pa tudi ni tako kratkotrajno, saj trajado osem tednov in to dvakrat na leto. Vsako kavino "rdečo češnjo" oberejo posebej, kar pomeni, da vsako drevo obirajo večkrat.
Zakaj kavine češnje? Marsikdo ne ve, da je zrno kave obdano z mesomin pokrito z rdečo kožico. Plodovi so na videz podobni našim češnjam, le da so nanizani na vejah s prav kratkimi peclji. Te plodove torej zgnetejo v posebnem mlinu, da odstranijo mese, nato pa jih vsujejo v posode, kjer nastopi vretje. To je zelo pomemben del vsega pridelovanja, saj je od tega procesa močno odvisna kakovost kave. Če je trajal čas vretja več kot je potrebno, je pridelek uničen. Prav tu se pokaže, kakšno je strokovno znanje pridelovalca.
Po vretju nastopi tako imenovano "veliko pranje" zrnja v čisti tekoči vodi. Po pranju nasujejo zrnje na lese, kjer se suši na soncu tri do štiri dni. V tem času ga je treba neprestano obračati, da se enakomerno osuši. Tako osušeno kavino zrno je obdelano z luskino, imenovano "pergamino", ki jo odstranijo v posebnem luščilniku, nato zrnje sortirajo še po teži in velikosti.
Po uspešno prestanem testiranju je končno ta plemenita, blaga kava kolumbijskih visokih ravni pripravljena za transport na ladje ali pa jo odpeljejo v pražarne, kjer se spremeni v "rjavo zlato".
V pridelovanju kave bi bilo mogoče velik del ročnega nadomestiti s strojnim, vendar Kolumbijci menijo, da bi se kakovost zrnja s tem poslabšala.
"Po vsem utrujajočem delu pa je le čudovit občutek, da naša kolumbijska kava potuje po vsem svetu in da je v učitek tudi vam, ki jo pravkar pijete," pravi Juan Valdez.
Marija Orešnik
(Moj mali svet; Kava, ki jo pravkar pijete)
---------------------------------------------------------------------
Nekaj teksta sem izpustila, za morebitne napake v prepisu se opravičujem.
Lep pozdrav
Novice
Zemljevid
RSS vir