Zdenka, najprej hvala za tisti PS na koncu
, glede potaknjenca te bom držala za besedo, dobiš seveda kaj v zameno
Sem pa jaz našla, kar si ti iskala glede fermentacije (v temi 'Kdaj se seje paradižnik' na drugi strani) :
Ivčk je napisal/-a:Še eno stvar, povezano s sejanjem paradižnika, sem pozabila povedati...
Jaz si vsako leto shranim svoja semena in sicer iz najbolj rodnih in zdravih rastlin.
Ko poberem zrele plodove, semena in sok iztisnem v majhne lončke (ponavadi Frutek), dolijem malo vode in jih zaprem. Semena pustim v ločkih 3 dni, da fermentirajo (kar zelo smrdi, ko lončke odprem) potem pa vse skupaj izperem v gostem situ. Semena sušim na porculanskem ali keramičnem krožničku (tako se ne zlepijo) približno teden dni preden jih spravim v papirnate vrečke.
Postopek fermentacije izredno koristi semenom, saj povečuje kaljivost in odpravi vse možne bolezenske klice. Tako seme je kaljivo najmanj 7 let, če se hrani v suhem, hladnem in temnem prostoru...
Tu je še fotka fermentacije semen:
Bom pa k tej razlagi dodala še nekaj manjkajočih podatkov...
Lončke s semeni obvezno označim, na njih napišem ime sorte in datum začetka fermentacije (torej tisti dan, ko sem semena dala v lonček), saj je zelo pomembno, da semena ne fermentirajo dlje kot tri dni. Če jih fermentiramo predolgo se zna namreč zgoditi, da bi semena začela kaliti, kar pa si ne želimo.
Ko lončke po treh dnevih odprem, je na vrhu veliko sluzi in nekakšna plesniva črna prevleka, ki izgleda res ogabno. Preden semena zlijem v sito, to sluz in plesen previdno odlijem stran, šele potem gredo semena v sito na spiranje. Tako potem ni prebiranja semen med ostalo umazanijo, pa tudi slaba semena s tisto sluzjo odstraniš...