Napisal/-a tinko » 12 avg 2008, 14:54
Opravičilo in pojasnilo Metulju in teti Pehti!
Ne glede to, kaj smo zgoraj napisali, se strinjam tudi z vajinim razmišljanjem. Ne vzemita to debato kot napad na vajino stališče.
Kljub temu, da je uničevanje mrčesa namerno dejanje, se razlikuje od dejanja, ki ga omenja Metulj -"sosed je z zračno puško streljal na ptice".
To je zame kriminalno dejanje, podobno tistemu, ki so ga izvajali dijaki v Kranju, ko so pribijali žive mačke na desko.
V primeru, da najdem žival, ki je poškodovana tako, da ji ne morem pomagati in ne bi preživela tudi s strokovno pomočjo, jo pokončam.
Na vrtu imam sode z vodo. Sam bog me je prinesel na vrt, ko se je povsem onemogel utapljal zelenec. Rešil sem ga iz vode. Nikoli ne bom pozabil njegovih hvaležnih oči, ko si je nabiral moči na soncu. Podobno je bilo z gožem. Jaz se ga nisem bal, on pa ne mene. Verjamem, da se je zavedal, da sem bil rešitelj.
Od takrat dalje so veje v vseh sodih z vodo, da se živali lahko rešijo.
Čebelo, ki me piči, ne pokončam iz jeze, ker me je pičila, ko je branila dom, ampak zato, da ne umira v agoniji še nekaj ur.
Nisem se želel oprati svojih grehov, želel sem le povedati, da naj vsak ravna po svoji vesti in v dobri veri. Včasih žival, ki umira, bolj potrebuje
rešitelja, kot sočutje. Kako in kdaj ravnati, pa pridobiš v življenju z izkušnjami.
Pred enaindvajsetimi leti sem imel hud karambol (v tem času so se mi vse celice telesa že trikrat zamenjale - razen možganskih). Ko niso pomagale protibolečinske injekcije, ko so me krpali skupaj, ko niso vedeli, kako bom funkcioniral, ko me sestavijo, sem si želel le rešitelja
z macolo, ki bi me rešil muk. Danes sem hvaležen kirurgom za vse tiste metre šivov po telesu, nekoliko spominjajoč na Frankensteina, še vedno dobro funkcioniram. Vendar še enkrat vsega tega ne bi želel prestajati.
Zelo bi bil hvaležen, da se takrat najde kak dober prijatelj s foruma in me mahne z macolo po glavi... Alojz