forum RASTLINE.COM - sobne rastline

[hrovatm]

Imam velik problem s kompostom in prosim za pomoč.

Pred leti sem kupil kompostnik, iz plastičnih sestavljivih lat. Slika: http://nakup.merkur.si/default.asp?s=/i ... BG3Y87I1EW

Pozicija kompostnika je ob živi meji. Do 12., 13. ure je na soncu, potem pa v senci. Že več let mi ne uspe dobiti pravega komposta, tudi po dveh letih ne. Večinoma 90 % v kompostnik mečem pokošeno travo (jo ne sušim), ostalo pa so vrtni odpadki. Ko pomladi, po enem letu odstranim zgornjo polovico, spodnja pa ja je še iz prejšnjega leta, je spodnja nepregnita in izgleda podobna hlevskemu gnoju, bolj na robu pa zatrdela in skorjasta. Če tak kompost podkopljem pod štihano zemljo, ta v zemlji tudi po enem letu ne sprhni. Večinoma, tudi če je bil podkopan mehak, kasneje zatrdi v skorjasto gmoto. Vrtna zemlja je dokaj vredu, niti malo ni ilovnata. Poleti sem za en mesec odstranil streho iz salonitnih plošč, pa se je zaradi dežja okrog kompostnika nabral vsaj 5 cm debel črn izcedek podoben katranu.

Ne vem več v čem je problem. Verjetno pa samo senčenje kompostnika ne bi pomagalo. Pričakujem, da se odpadki vsaj iz prejšnjega leta spremenijo v pravi kompost podoben razli zemlji, saj ne morem čakati par let.

Prosim za nasvete in izkušnje.

Lep dan,
Mare

[radomin]

Obstaja več vrst kompostnikov, eni so zaprtega tipa drugi odprtega.
V zaprtih naj bi se proces hitreje odvijal.
Kompostni kup mora biti ves čas vlažen in obvezno je potrebno dodajati plasti zemlje med odpadke ki so namenjeni vanj. V trgovini kalia in podobnih trgovinah prodajajo nekakšen pripravek za dodajanje kompostu.

[stara postaja]

Jaz sicer ne poznam priprave komposta v kompostniku, kompostiram kar na kupu v senci v gozdu. Vendar mislim, da je surovina pri tebi preveč mlada, manjka celuloza, ki omogoča, da organizmi predelajo, kar jim naložiš.
Poskušaj dodajati nekaj z večjo vsebnostjo celuloze (slama, drobne veje od obrezovanja, koruznica itd.) Ne vem sicer, če si dobil s kupljenim kompostnikom kakšna tovrstna navodila, ampak po moji presoji je krivo prav pomanjkanje celuloze, stvar se zakisa in onemogoča življenje mikrofavni, potem pa prideluješ bolj šoto kot prst. Kar ozri se okrog sebe, kako to zgleda v naravi! Lep pozdrav, Marija

[muha]

Hm, praviš, da se je okrog kompostnika nabralo 5 cm izcedka. Mogoče je krivo, ker je na dnu preveč vlage.
Kompostnik mora stati tako, da vsa voda sproti odteče. Če ne drugače, se nasuje visok temelj iz proda in nanj postavi kompostnik. Naš stoji v bregu - nagnjena tla, je iz betonskih stranic, ki so postavljene direktno na zemljo. Vedno na tla najprej namečem smrekove veje od obrezovanja žive meje, šele nanje pa odpadke. Je dvoprekatni, v enem odpadke zbiramo, v drugem zorijo. Ker vse prepuščam naravi, traja proces 2 leti, nato ga presejem. Dobri 2/3 je lepega humusa, ostalo zmečem nazaj.
Poskusi tudi ti na dno najprej nametati nekaj vejevja, mogoče še kakšno drenažno cev, ki bo od spodaj dovajala zrak, bi moralo pomagati, saj kompostnik sam je dovolj zračen. Lokacija, kot si jo opisal, je pa moje tudi v redu.
Poskusi travo pred kompostiranjem rahlo osušiti - da ovene. In kakšna lopata zemlje vmes res ne bi škodila.
Lp

[Ivčk]

Jaz največji problem vidim v tem,da se kompostira večinoma sveža trava iz odkosa.Ta način se ne obnese.Sveža trava prehitro 'zavre' in se zakisa,zato mikroorganizmi prej odmrejo,kot imajo sploh priložnost začeti s svojim delom.
Prvo in najpomembnejše pravilo kompostiranja je čimvečja raznolikost odpadkov!Sama trava se nikoli ne bo spremenila v kvaliteten kompost temveč v črni 'katran'...Drenaža je tudi pomembna.
Če želiš kompostirati travo,jo najprej rahlo posuši(razgrni v 3cm debelo plast na močnem soncu),potem pa pomešaj s kakimi drugimi organskimi odpadki in dodaj malo zemlje,kot so ti svetovali že ostali...

[zmeda]

prej odmrejo,kot imajo sploh priložnost začeti s svojim delom.

Ivčk - prosim za malce bolšo razlago, ker moja literatura
pravi drugače - oziroma ne omenja, da bi bil to problem.
Bi pa tudi jaz prav z veseljem ta mikropostopek preizkusil, ker
kot mi prvi literatura, se začetni mikroorganizmi znajdejo
kr "iz nekje "! in to kr iz nekje me zanima - iz kje in kako jih
"nakopičiti " za pospešen start kompostiranja

[katrinca]

Kolko sem prebrala o kompostnikih in kompostiranju...vsepovsod piše, da bi naj bi bile sestavine raznovrstne, za travo pa se mi zdi nasploh bolje, da se kosi malo bolj pogosto, na kratko in se pušča na zelenici.
jaz kompostiram v polsenci pod grmom forzicije. Vse kar porežem,izkopam na vrtu, kakšni koščki lepenke, papirji iz pisarne, gospodinjski odpadki, odrez od grmovnic(čeprav se zavedam,da vse vejice ne bodo razpadle) ....vse mečem na kup.Spomladi sedi prvo presejanje. Nekaj je že zrelega komposta, ki ga uporabim za zastirko, vse ostalo pa dam v izdelan kompostnik, ki je skoraj popolnoma zaprt. Jeseni tega spet presejem, zrelega uporabim, ostalo dam nazaj. Med tem pa se pod forzicijo čez poletje nabira nov kompostni kup. Organizmi pa se kr sami naselijo, bogve od kod. In dokler opaziš črve, kompost ni zrel.
Mimogrede, sorodnica zbira tudi samo pokošeno travo, pa prav tako nastane fina zemlja,samo njen kup je na soncu.
In predlog: zakaj pokošene trave ne uporabiš kar takoj za zastirko med rastlinami? Zemlja bolj vlago drži, pa ni treba zalivat, pa plevel ne raste, pa kompost kar na gredah nastaja?

Pa lep pozdrav!
Katrinca

[Ivčk]

Zmeda,temperatura in kislost pri sveže pokošeni travi prehitro narašča,še posebaj,če je kup trave velik,takih pogojev pa mikroorganizmi ne prenesejo.Nekaj jih sicer preživi (na robu kompostnega kupa),vendar ne dovolj,da bi po hitrem postopku ustvarili kvaliteten kompost,ker v takih pogojih ni dovolj kisika,da bi preživeli.Saj nekaj komposta nastane,vendar se v tako skisano travo naselijo glive,ki postopek razgrajevanja otežujejo,kot rezultat dobiš 'katran'...
Zato je najboljša rešitev travo razgrniti,da se temp. porazdeli in da je v kupu več kisika ter da je vlaga povsod enakomerna.
Se strinjam s katrinco,da se iz trave da narediti dober kompost,vendar moraš paziti kako zadevo 'obračaš'.Torej temperatura,vlaga,kisik...

[Ivčk]

aja,še to:mikroorganizmi pridejo v kompostni kup iz tal (gredo tam,kjer so jim pogoji ustrezni),zato je priporočljivo kompostni kup narediti na golih tleh...

[Gretka]

Če lahko, bi postavila podvprašanje na temo komposta. Torej zanima me ali na kompost odlagate tudi ostanke rož, ki jih jeseni zavržete (bršljanke, begonije, astre, cinije...) Ne vem kako je s semeni teh rožic .

[katrinca]

Vse kar odrežem zmečem na kompostni kup. Pa žal nimam te sreče, da bi mi iz komposta, ki ga spomladi namečem po gredah zrasle rožce. Bi bla pa vesela. Je pa treba biti previden pri plevelu!

Lep deževen dan vsem skupaj v upanju na jutrišnje sonce....
Katrinca

[Weby]

Ja pa še res napovedana je lepa sobota....

[muha]

Astre bodo gotove zrasle, seme zdrži ne samo eno, kar dve leti. Pa šetraj tudi in rudbekije, sem in tja kakšen peteršilj, motovilec, ognjič. Prve tri naštete sem kupila samo enkrat, pred kakimi 20 leti pa mi jh od takrat ni več zmanjkalo. Pa še ene bele, ne vem imena, podobne so krizantemam, te so neuničljive. A ja, zajčki tudi.
Na kompost zmečem vse porezane rože in večino zelišč, zemlje od lončnic pa ne (imam predsodek, ker jih zalivam s kemijo in sadim v kupljeno zemljo). To zemljo potresem na grede z okrasnim rastlinjem.
Nikoli pa ne dajem na kompost: olupkov citrusov, orehovega listja, pelina, vinske rutice. Tudi ne več bananinih olupkov. Sem jih nekaj časa metala tja, potem pa prečitam v Snaginih navodilih, da ne grejo med organske odpadke, ker so preveč škropljeni, nekaj v zvezi z obstojnostjo med transportom. In res, v tistih par letih, ko sem kompostirala tudi bananine olupke, ni bilo v kupu niti enega kompostnega deževnika. Prav čudila sem se, kam so izginili.

Lp

[Weby]

Jas mam pa pri teti kompost samo njej je vseeno kaj meče na njega....

[dinksi]

Pozdravljeni.

Na njivi sem si lani naredil kompostnik 1m x 1m x2m. 2m je višina in ker imam blizu njive hrastov gozd je v njem večina hrastovih listov. Zraven so še ostanki vrta in suhe pokošene trave.
Pred par dnevi sem se znancu pohvalil koliko komposta bom pridelal za naslednje leto in mi je ta rekel, da hrastovi listi niso primerni za kompostnik, ker vsebujejo tanin in ta zavira rast.
A bi kdo vedel, če to drži?

[Plamenka]

Mi imamo 2 kompostnika. V 1. mečemo organske odpadke, ko je kompostnik poln, jih predenemo v 2. kompostnik in sicer spodaj narezane vejice za drenažo, potem približno 20 cm organskih odpadkov, ki jih potresemo s kostno moko, potem damo malo zemlje, pa spet organske odpadke,...Po vrhu polijemo še z mešanico sladkorja in vode, saj naj bi to spodbujalo razkrajanje.

[hrovatm]

Po dveh letih se lahko zahvalim vsem, ki ste dali uporabne odgovore. Spomladi lanskega komposta še nisem imel prav veliko. Bil pa je absolutno bolši kot pred dvemi leti. Letos pa je noro. Kompostni kup v kompostniku se kar vidno seseda. Prav tako tisti na eni vrtni gredici. Ko odgrneš vrhno plast, kar mrgoli raznih bitij. Še največ je nekih belih milimetrskih organizmov, predvsem na vejah.

Torej iz prve roke lahko potrdim, da se trave ne sme dajati na kompost, ker sicer kompostnik povsem zakisa in zaduši še preostale odpadke. Rezultat je mumificiran "kompost" in črn katranski izcedek. Če tak kompost spomladi podkopleš v vrt, niti v zemli ne zgnije. Izgleda sicer zelo obetavno, kot črn hlevski gnoj. Iz prakse vam povem, da sem ta mumificiran kompost, še po dveh letih pri štihanju dobil povsem v enakem stanju, kot sem ga pred dvemi leti podkopal v zemlo. Lahko sem ga samo zmetak v kanto za smeti, ker se ga nobena živa stvar v dveh letin ni dotaknila, niti ni na vlažnem razpadel.

Jaz dajem svežo travo na kompost le za vzorec. Pri vsaki košni kakih 2 - 4 cm. S suho travo pa nisem eksperimentiral, ampak jo pustim kar na travniku. Sicer pa gre pri meni na kompost vse, kar je doma iz zemle zraslo in vsi kuhinski odpadki, ki niso škropleni.

Še enkrat vsem hvala za nasvete.

[čarodejka]

Jaz pa dajem pokošeno travo v kompostnik, ampak jo prej en dan pustim, da odleži in se posuši.
Pa mi črvi in ostali žužki prav lepo delajo kompost.