Napisal/-a dusanh » 14 mar 2008, 23:47
RASTLINJAKOVA MAZAVA UŠ ali RASTLINJAKOV KAPAR (PSEUDOCOCCUS MARITIMUS)
Bolezenski znaki: belkaste kepice
Najdemo jo na sobnih rastlinah, kaktusih, sukulentah, na balkonskih in vrtnih posodovkah, v rastlinjakih. Celo telo je obloženo s prašnato oblogo izločkov.Na robu telesa so krtačasti izrastki pol manjši kot na telesu. Razvojni stadiji pri volnatih kaparjih so gibljivi. Zaradi voskaste obloge, so dotikalni (kontaktni) strupi neučinkoviti, ter moramo uporabiti sistemik.Hitro se razmnožijo v zimskih mesecih, če je zrak presuh in temperatura prostora previsoka.Največkrat so napadene sledeče rastline: aglaonema, abutilon, kamelija.
PREDATOR: (ANAGYRUS PSEUDOCOCCI)
Zaščita: Insekticidi na bazi rastlinskih ekstraktov
JAVORJEVA MAZAVA UŠ ali JAVORJEV KAPAR ( PHENACOCCUS ACERIS )
Bolezenski znaki: rumenobelkaste kepice na listih
Na javorjih (bonsaji) in tudi drugih nežnolistnatih drevesastih rastlinah lahko najdemo javorjevo mazavo uš (PHENACOCCUS ACERIS). Različne sobne lončnice, kot so kriptantus, difenbahia, dracena, ficus, orhideje napada mazava uš (PHENACOCCUS SOLANI)
Je 3-5mm dolga z močno oblogo izločkov in nejasnimi izrastki na robu telesa. Jajčeca odlaga v snežnobelo, do 10mm dolgo vrečico. Podobna je citrusov kapar ( PLANOCOCCUS CITRI)
Razširjajo se s mladimi gibljivimi ušmi, s bolnimi rastlinami ter s vetrom.
PREDATOR:parazitoidna osica (LEPTOMASTIX DACTYLOPII) ter parazitoidna osica (LEPTOMASTIDEA ABNORMIS)
Zaščita: Insekticidi na bazi rastlinskih izvlečkov
Sistemik ne deluje, če šricate po rastlini. Z njim zalijete rastlino, tako da se strup preko korenin in stebla absorbira v liste.
LP DH