Seveda lahko kisaš tudi ostale gobe, sploh lisičke so zelo primerne za to (in okusne). Pri turkih pa nastane težava, če uporabimo starejše gobe, ker se preveč napijejo kisa, zato za kisanje porabljamo le zelo mlade gobe, kjer so beti še sočni in mehki. Turki se manj uporabljajo za kisanje tudi zato, ker na prerezu potemnijo (ljudje tega ne marajo), kar enostavno rešimo tako, da jih režemo direktno v okisano vodo in s tem preprečimo oksidacijo in s tem temnenje. jaz jih pri kisanju mešam z ostalimi gobami...
Črne trobente so res 'grde' gobe, a božanske v juhah in omakah ali pa posušene in zmlete v gobji prah, ki ga dodajamo k vsem jedem. So pa nezamenljive, podobnih gob namreč ni (no tu je le črna lisička, ki je prav tako užitna a veiko redkejša). Zato pogumno
Je pa previdnost pri nabiranj gob vedno dobrodošla. Če gobo ne poznaš 100% jo raje pusti v gozdu ali pa vzemi le en lep primerek, ki si ga nato natančno ogledaš doma in primerjaš s slikami in opisi v knjiga in na internetu. Vseeno pa jo raje kasneje zavrzi, razen če se prepričaš, da gre resnično za užitno gobo, ki nima strupenih dvojnikov.
Jaz sem v mladosti vse gobe nosila na preverjanje izkušenemu gobarju (bil je predsednik našega gobarskega društva), ki mi je do potankosti razložil vse detajle o neki gobi in po čem se razlikuje od strupene ali neužitne dvojnice. Tako sem se naučila največ. In še danes, po tolikih letih, zavržem vsako gobo, če imam vsaj najmanjši dvom o njej, pa naj bo še tako lepa