Sem rabil malo več časa za komentarje, ker sem moral dobiti razlago od bolj z zakonodajo seznanjenih ljudi. In sem jo dobil, med drugim tudi od predlagatelja novega zakona o zavarovanju rastlin.
Zaščita šotnih mahov ima neko tako funkcijo, kot jo ima zaščita zvončkov ali pa šmarnic. Pred vstopom v EU smo morali na hitro sprejeti nov zakon o zaščiti rastlin. Zaščita se je iz 24 vrst razširila na nekako 250 vrst cvetnic in še nekaj mahov, praproti in gliv. Nekatere vrste so na seznam prišle zaradi konvencije CITES, nekatere druge pa zaradi ocene, da bi se lahko ropalo v naravi rastoče rastline za hortikulturne namene.
Zakon pa ni bil sprejet tako, kot ga je predlagatelj predlagal, ampak je ostal nedorečen pri konkretni definiciji zaščite. Za zvonček naj bi recimo veljalo načelo, da jih lahko naberete šopek, to pa je toliko, kot jih lahko držite s tremi prsti. Prodaja na tržnici naj bi bila prepovedana.
Za kontrolo nabiranja bi morala obstajati rendžerska služba, česar pa (še) nismo ustanovili. Nekaj temu podobnega sicer opravljajo uslužbenci TNP, vendar pa njihove pristojnosti še niso kristalno jasno definirane (zato se nekateri še vedno upajo ropati gobe po pokljuških godovih).
Ostane nam torej bolj zavest oziroma etika vedenja. Menda je vsakomur jasno, da ne bo šel trgat velikonočnice na Boč. Ali pa sem se zmotil in to počne pravzaprav precej ljudi?
Posebej sem se pozanimal o zaščitenosti šotnega mahu. Če ga bo kdo nabral za substrat za orhideje, ga prav gotovo ne bo nihče postavil na sramotilni steber. Jasno pa, da v TNP tega ne more početi, pa še na nekaterih drugih zaščitenih območjih. Zaščita je zato, da ne bi komu padlo na pamet, da bi šotni mah odnašal v balah in ga tržil. Z drugimi besedami: imamo ga dovolj za posameznike a ne dovolj za biznisiranje z njim.
Povečano povpraševanje po živem šotnem mahu pri trgovcih je ravno tisto, česar ne smemo početi. To je ena od osnovnih doktrin CITESa.
Kakšna je naravovarstvena politika na Pohorju? Od Rogle do Lovrenških jezer se lahko mirno pelješ mtbikom, voziš po šotnem mahu, se valjaš po njem, zmečeš po njem odpadno hrano, konzerve itd. V jezerca lahko naseliš zlate ribice in nasadiš lokvanje. Le šotnega mahu za eno muholovko ne smeš odnesti domov! (Malo sem piker, ampak tako je!)
O uvozu iz ZDA sem se nerodno izrazil. Ali napačno. Se opravičujem. Mislil sem takole: samo v ZDA so tako komot, da iz naslanjača naročajo živ šotni mah. Evropejci gredo sami ponj. (Nekaj izjem z debelo denarnico se najde tudi izven ZDA.)
Da je potni mah iz Nove Zelandije najboljši, pravijo na orhidejarskem forumu.
http://www.rastline.com/viewtopic.php?t=1667. Tam so mi celo obljubljali neke reference, pa ni bilo potem nič. Pa tudi na nekem nemškem forumu sem to bral.
Še en enostaven nasvet za uspešno gojenje mesojedk: naredite jih take razmere in vsadite jih v enak substrat, kot ga imajo naše, slovenske mesojedke. Samo malo toplejše naj imajo pozimi, pa boste lahko gojili 3/4 vseh vrst.
Edino Kalia ima baje navadno šoto po 10l - je ta OK? Sem začetnica (se vidi kaj?) in ne bi rada "ubila" moje mesojedke s premalo kislo zemljo ali kakšnimi dodatki, ki so mogoče notri.
Napisal/-a 
Novice
Zemljevid
RSS vir