forum RASTLINE.COM - sobne rastline

[Kaktus007]

....

[dusanh]

To je normalno. Koreninsko grudo odstranite, očistite vseh suhih koreninic, pustite nekaj dni na suhem prostoru, ter presadite v sveži substrat. Kaktusi bodo hitro naredili nove rastne koreninice
lep pozdrav
Hrovatin

[Kaktus007]

....

[dusanh]

Ko se bo substrat posušil. Preberite si:
Presajanje eksotičnih rastlin
Obravnavali bomo predvsem rastline, katere imajo nekaj mesečno obdobje zimskega počitka. Koncem septembra ali v začetku oktobra, ko se zunanje nočne temperature bližajo ledišču, prenehamo z zalivanjem. Obdobje zimskega počitka traja kar nekaj mesecev, vse do konca marca ali začetka aprila, odvisno od vremenskih pogojev. Rast se v zimskih mesecih popolnoma ustavi. V prirodi je to čas sušnega obdobja s prav tako ekstremnimi visokimi dnevnimi in nizkimi nočnimi temperaturami.
Pomladansko sonce v marcu, v rastlinah prebudi življenske funkcije in tedaj napoči čas za presajanje. Večje in starejše rastline presajamo vsakih 3 do 4 leta, odvisno od hitrosti rasti posameznih vrst. Hranilne snovi v substratu so izčrpane. Velikokrat se zgodi, da korenine med intenzivno rastjo deformirajo posodo, katera enostavno poči, ali pa cel kaktus s koreninsko grudo vred vrže iz lončka. Ker hočemo imeti zdrave in pravilno raščene rastline, vodi s katero zalivamo ne dodajamo hranil. Zalivamo samo z deževnico ali postano vodo. Korenine se v nekaj letih tesno oprimejo sten glinastih ali plastičnih lončkov zato jih je najbolje razbiti, razrezati in uporabiti nove. Ponavadi se korenin drži zelo malo zemlje. Koreninska gruda je popolnoma suha in jo brez težav očistimo od starih preperelih, posušenih in nagnitih korenin. Prav tako odstranimo staro neuporabno zemljo. Če opazimo belkaste kosmiče ali beloplavkasti sjaj na stenah lončka je to znak okužbe s koreninskimi ušmi. Več o tem si lahko preberete na http://www.eksotika.si/bolezni-in-zasci ... sekti.html Kaktusom, ki imajo močno odebeljeno glavno korenino odrežemo rastni vršiček. S tem pospešimo rast stranskih korenin in jih ni potrebno vsajati v globoke lončke. Pri čiščenju lahko naključno poškodujemo korenine, zato rastline za nekaj dni shranimo na zasenčeni prostor ter jih šele po nekaj dneh posadimo v večji lonček. Uporabimo lonček, ki ima nekaj cm večji premer, pač odvisno od velikosti koreninske grude. Prevelikih lončkov ne uporabljamo saj je pri sukulentnih rastlinah zmotno mišljenje, da bodo potem rastline hitreje rastle in bolj uspevale. Pranje, čiščenje z kemičnimi sredstvi, sterilizacija danes predstavlja kar izdaten strošek. Lonci iz gline nizkega cenovnega razreda ne predstavljajo omembe vrednega večjega stroška, saj so narejeni iz nekvalitetne enkrat žgane gline in imajo rok trajanja od dveh do štirih let, nato pa razpadejo. Plastični lončki novejše izdelave, zlasti holandski, nemški so narejeni iz okolju prijazne plastike in začnejo razpadati v drugem ali tretjem letu. Drage okrasne lonce pač moramo pred novo uporabo temeljito očistiti.
Pri uporabi porozne mešanice substrata, pri lončkih z majhnimi luknjicami na dno ni potrebno dati drenažnega materijala. Večji lonci z velikimi luknjami potrebujejo drenažo , najbolje iz kuglic glinoporja, lahko uporabite pesek večje granulacije ali zdrobljen opečni drobir katerega uporabljajo za prekrivanje teniških igrišč. Dno lončka pokrijemo z nekaj cm svežega substrata, vstavimo rastlino ter koreninsko grudo obsujemo z zemljo ter jo obenem rahlo potlačimo. Pazimo, da je substrat najmanj 1 cm pod robom lončka saj le tega do vrha prekrijemo s kremenčevim peskom. Le ta preprečuje površinsko nabiranje mahu in alg, še bolj pomembno pa je, da se spodnji del, to je koreninski vrat rastline po zalivanju hitro izsuši. Mešanica zemlje ne sme biti popolnoma suha temveč naj bo rahlo vlažna. Ne zalijemo takoj, temveč malo in pazljivo po nekaj dneh.
Rastline, ki so v prvem letu po sejanju že dosegle velikost 1 cm moramo drugo leto pikirati v zabojčke in svež humusno bogat substrat. Mi jih posadimo v mini lončke kjer rastejo naslednji dve leti.
Mešanica zemlje, ki jo uporabljamo je sestavljena iz 1/3 gozdnatega humusa in šotnega substrata, 1/3 ilovnate krtinke in 1/3 kremenčevega peska. Po potrebi dodamo še opečni in ogljeni drobir, Hygromul,Vermikulit ter vulkanski plovec.
Presajanje rastlin nekaj tednov po zimskem počitku, ko smo že začeli zalivati in se je začela vegetacijska rast, ni priporočljivo. Seveda lahko to naredimo tudi v rastni sezoni, toda pri izlončenju bomo poškodovali in potrgali sveže, nove korenine in koreninice. Zato jih moramo za 7 – 10 dni shraniti na suho, zasenčeno mesto, da se poškodbe popolnoma zacelijo. Korenine lahko namočimo v primeren fungicid v prahu in tako preprečimo gnitje. Zaradi takega posega se bo rast ustavila in zastala za mesec dni. V naslednjih mesecih se lahko rast zaradi velike vročine ustavi še enkrat in rastlina te sezone ne bo kaj prida napredovala. Presajamo torej takoj po zimskem počitku, preden začnemo z zalivanjem.
Kaktus primemo z rokavico, časopisnim papirjem, stiroporjem ali čem podobnim. Z leseno palico potolčemo po zunanjih stenah plastičnega lončka, da se zemlja in koreninice odlepijo od notranjih sten. Glinast lonček enostavno razbijemo saj je v štirih letih postal funkcionalno neuporaben, pored tega za presaditev potrebujemo številko ali dve večjega. Vse eventualne zimske divje poganjke, svetlorumene ali svetlozelene barve porežemo.Poganjki so znak, da rastlin nismo pravilno prezimovali. Zrahljamo koreninsko grudo, odstranimo staro zemljo, posušene ali nagnite koreninice. Dno novega za številko večjega lončka prekrijemo s svežim substratom, rahlo potlačimo, vsadimo rastlino ter obsujemo z zemljo do enega cm pod robom lončka. Zopet rahlo potlačimo in povrhu posujemo z kremenčevim peskom ali glinoporjem.