forum RASTLINE.COM - sobne rastline

[nataša-teja]

Lep pozdrav!

Mene pa zanima, zakaj se tako redko uporabljajo slovenska imena za kaktuse, pravzaprav za vse rožice?

Nataša

[pinkpanter]

Domnevam, da večina slovenskih imen za rastline izhaja iz ljudskega poimenovanja, ki se razlikuje od kraja do kraja. Če uporabljaš latinsko ime, ki je samo eno, ne more biti dvoma za katero rožo gre.
A je tebi kaj jasno, če rečem, da sem šla na travnik in nabrala šopek Taške? Kaj pa če rečem, da sem nabrala šopek Plešca?

Za kaktuse pa domnevam, da sploh ni ljudskih slovenskih imen. Še latinska se spreminjajo (kot sem razumela se kaktuse na novo klasificira in se jim tako spreminjajo latinska imena, ki izhajajo iz rodu, sorte kateri pripada).
Ok - vsi vemo kaj je božični in velikonočni kaktus, ampak mislim, da večina kaktusov nima slovenskih imen.

Verjetno ti bo o imenih kaktusov znal kakšen bolj strokoven kaktusoljub bolj povedati...

[izi]

Ker kaktusi ne rastejo v Sloveniji.


LPI

[bostjan]

Ananas, pa banane in mango tudi ne rastejo v Sloveniji pa imajo vseeno slovenska imena.

Problem je nekje drugje !

Latinsko ime neke rastline je znano po vsem svetu, tudi podatke o tej rastlini boš našla najlažje takrat, če poznaš latinsko ime. To res ne sodi k splošni izobrazbi, ti pa zelo olajša delo ko iščeš vsemogoče podatke o določeni rastlini.

LINNE je že vedel.

lp
Boštjan

[nataša-teja]

Meni se pa vseeno zdi, da bi bilo fajn, če bi se pogovarjali po slovensko.

[goranrasic]

Ja ne vem. Po mojem se bolje sliši naprimer Gymnocalycium denudatum kot pa pajkasti gimnokalicij. Ne vem, to je samo moje mnenje.


Goran

[izi]

Včasih smo hoteli v Welwitschiji pripisovat slovenska imena, pa so včasih malo čudna. Pri vsej količini latinskih imen, ki jih imam v glavi bi moral odpreti še en file s prav toliko slovenskimi imeni, ki jih potem nebi nihče razumel.

Banana je hrana, ananas pa mango tudi. Pa tudi nimajo slovenskega imena, Banana in mango je mednarodno ime, ananas pa je tudi po nemško.


LPI

[pinkpanter]

Meni so všeč latinska imena. Potem ni prostora za napake. Vse je točno določeno, iz imena samega veliko izveš o rastlini in noben problem ni na internetu iskat nadaljne informacije.

[bostjan]

Pa kaj če je hrana. (Tudi kaktusi so lahko hrana; živalim ali pa tudi ljudem). Lahko je ime mednarodno je pa tudi slovensko. Potem pa ne vem npr. cimet, poper, kapre, .... Večino rastlin, ki ne raste v Sloveniji ima poleg latinskega imena tudi slovensko ime.


Ker kaktusi ne rastejo v Sloveniji

Ta izjava mi je bila preveč "za lase prevlečena". Zato sem se oglasil.

LP
boštjan[/b]

[cyberman]

Zdravo,

v začetku sem imel tudi jaz kar nekaj problemov z latinskimi imeni, ampak se hitro privadiš. Dobra stran latinskega poimenovanja je sistematika. Prvi del ti pove rod in s tem takoj že dobiš nekaj informacij o rastlini. SIcer je pa že tako križ s sinonimi, z nacionalnim poimenovanjem bi pa zakomplicirali stvar do konca - neuporabno.

Si predstavljaš da bi bili seznami za semena in izmenjavo rastlin pisani z slovenskimi, nemškimi, angleškimi.. ali celo češkimi imeni

[manca1]

Na Hrovatinovi strani imaš poleg nekaterih kaktusov tui slovensko ime. Pa sem šla veselo k Hrovatinu in želela kupit en kaktus, ki se imenuje zelenocvetni pajkovec. Nekako mi niso znali ničesar prodat, ker niso vedeli kaj hočem. Zdaj, ko vem, da je to Echinocereus viridiflorus ga imam pa že doma in mi lepo cveti.

Tudi meni ni bilo jasno zakaj ne bi uporabljali slovenskih imen. Na začetku. Mislila sem, da ne bom nikoli znala latinskih imen. Pa sem se naučila in navadila in je sedaj čisto Ok, kajti ko rečem, da so mi všeč pajkovci, me razume zelo malo ljudi, na internetu jih pa tudi približno ne bi našla. ko pa rečem Echinocereusi se pa vsi razumemo.

Kar se tiče pa imen

Potem pa ne vem npr. cimet, poper, kapre, .... Večino rastlin, ki ne raste v Sloveniji ima poleg latinskega imena tudi slovensko ime.

To niso slovenska imena, ampak so to poslovenjena imena. To je razlika. Primer: Rim je poslovenjeno ime za Roma, Dunaj je slovensko ime za Wien.

Lp Manca

[izi]

Ta izjava mi je bila preveč "za lase prevlečena". Zato sem se oglasil.

Dragi Boštjan,
če bi me poznal, take izjave nebi napisal, ker jaz nimam las. Poleg tega sem v botaniki že 30 let in take izjave ne bi napisal brez tehtnega premisleka, sem bolj redkobeseden pa napišem na kratko.

Manca ti je dobro napisala, da so nekatera imena poslovenjena. Tudi kaktus je poslovenjeno, pa tudi kakteja le da je slednja iz nemščine.

Rastline, ki rastejo pri nas, imajo slovenska imena, ker so jih ljudje tako poimenovali skozi stoletja in so se prijela. Prav tako si včasih čisto zgubljen, če ti na drugem koncu Slovenije nekdo skuša razložiti katere rastlino misli, ker je ljudsko poimenovanje od predela do predela različno. Z ženo poznava isto rastlino, ki je pri nas dokaj razširjena, pod različnima imenoma, čeprav sva bila samo 15 km narazen.

Tako, dragi Boštjan, kaktusi so se začeli množično širiti pri nas kar nekaj let po 2. sv. vojni. Tistih nekaj zbirateljev pred tem ne moremo šteti. Kje so še stoletja, ko se bodo ljudska imena prijela. Priznam, nekaj imen je že, kot taščin stol, božični kaktus, velikonočni kaktus, slednja dva sta samo dobesedni prevod iz nemščine ali angleščine.

"Kavboji" imajo nekaj angleških imen za kaktuse in sicer je horse cripple ime za kar precej vrst kaktusov z močnimi bodicami, ki so med drugimi tudi v različnih rodovih. Prickle pear uporabljabjajo za precej vrst opuncij, pa živijo na tem območju že 300 let.

Ta tvoj odgovor me spominja na eno debato, ki smo jo imeli s hčerjo (slavistko) našega bivšega člana, ne boš verjel, tudi iz Kamnika. Ko smo društveno glasilo preimenovali v Welwitschia, je nagnala vik in krik, kako si dovolimo uporabljati tuja imena za slovensko publikacijo. Ni pomagala ne razlaga, da je to ime rastline, ki se imenuje po botaniku in zdravniku, ki je to rastlino odkril in je slovenske gore list. Njen oče je protestno izstopil iz društva.

Sicer pa se jaz pogosto sprašujem, ali je Toporišič in njegovi somišljeniki naredil več koristi ali škode za slovenski jezik. Slovnico so tako zelo zapletli, da je že tako eden najtežjih jezikov na svetu postal še bolj zapleten. Poleg tega izumljajo dnevno cel kup novih slovenskih izrazov, ki jih nihče ne uporablja. Zakaj bi tudi mi šli po isti poti?

LP
Iztok

P.S. Tokrat sem se pa razpisal, da je tudi utripalka težko sledila mojim prstom

[ygregorn]

Pozdravljeni,

jaz se z Iztokom popolnoma strinjam glede imen kaktusov in tudi drugih rastlin, ki pri nas niso avtohtone.
Pri ostalih rastlinah, predvsem pri tistih, ki so v Sloveniji vsesplošno razširjene, pa moram priznati, da so mi ljubša slovenska imena oziroma, kot je morda že kdo opazil, jih sama poimenujem dvojno, najbolj pogosto slovensko ime in latinsko različico.
Slovenci imamo toliko lepih domačih imen, da bi bilo kar nekako greh, če bi zatonila v pozabo. Res je, da se od kraja do kraja razlikujejo, vendar se boste v knjigah ponavadi srečali z najbolj razširjenim imenom in bi bilo prav, da bi se poleg latinskega uporabljalo vsaj to.

Za konec pa še to; kako bi lahko pozabili imena kot so: materina dušica, vrba žalujka, trdoleska, netresk ali možek, naprstec....

Lep pozdrav

Tamara

[Jure]

Nekaj mojih misli :
Slovenska imena ne nastanejo čez noč, potreben je čas in talent. Prevod včasih ni posrečen, še posebej, če je iz nemščine. Prednostno pravico imajo indijanska imen, za njimi pridejo na vrsto "kavbojska". Nekaj strani je bilo temu problemu posvečeno v reviji Kaktusi in druge sočnice, predhodnici Welwitschije. (Bi se dalo najti te sestavke.)
Imena niso nikoli zaplombirana. Vsa pravico imamo, da si izmislimo nova. Ni nujno, da so boljša. Tak talent za izumljanje imen je bil naš pisec France Vardjan. V prvi njegovi knjigi bi se našlo kar nekaj uporabnih imen, še več pa neuporabnih, za lase privlečenih.
Druge eksotične rastline niso nič na boljšem oziroma slabšem. Ker je že bil naveden primer ananasov, banan in limon, sem pobrskal po spletu ni našel naslednje vrste banan:
E. homblei
E. perrieri
E. superbum
E. ventricosum
E. wilsonii
M. ingens
M. alinsanaya
M. beccarii
M. boman
M. borneënsis
M. bukensis
M. campestris
M. coccinea
M. exotica
M. fitzalanii
M. flavida
M. gracilis
M. hirta
M. insularimontana
M. jackeyi
M. johnsii
M. lawitiensis
M. lolodensis
M. maclayi
M. monticola
M. muluensis
M. paracoccinea
M. peekelii
M. pigmaea
M. salaccensis
M. splendida
M. suratii
M. textilis
M. tuberculata
M. violascens
M. acuminata
M. angcorensis
M. aurantiaca
M. balbisiana
M. banksii
M. basjoo
M. cheesmanii
M. flaviflora
M. griersonii
M. itinerans
M. laterita
M. mannii
M. nagensium
M. ochracea
M. ornata
M. rosea
M. rubra
M. sanguinea
M. schizocarpa
M. siamea
M. sikkimensis
M. thomsonii
M. velutina
M. lasiocarpa
M. splendida

Mi Slovenci imamo za vse samo eno ime, morda kakšen pridevek kot pritlikava, pisanolistna, vijolična...
Enako bi našli za limone (Citrus), pa ananas in vse ostalo. Koliko imen poznamo za krompir, pa je rastlina med nami že 200 let? Da ne govorim o paradižniku. A ne mislim imen kultivarjev, se pravi sort, ampak vrst.

Za dobro ime mora biti neka rastlina dovolj dolgo med ljudmi, mora biti dovolj pogosta in mora jo videti "pravi" človek, ki mu bo padlo v glavo dobro ime, nato pa se mora to ime še publicirati dovolj agresivno, atraktivno in pogosto, da se vsidra med ljudi. Dovoljenje imamo vsi.

(Ve kdo, katera rastlina je napoknica? Krasno ime, vse pove, mnogi jo imamo v zbirkah. Bilo je le enkrat objavljeno, kar je očitno premalo, da bi se prijelo.)

Latinsko ime je jasno namenjeno stroki. Če v iskalnikih ne najdemo pajkovcev, oziroma dobimo za rezultat suhe južine, škorpijone itd, je za to vzrok neposrečeno ime, ki ga malokdo uporablja. Če pa napišemo netresk, pa google ponuja 565 zadetkov. To je pa že nekaj, mar ne. Da se to ne more primerjati z imenom Sempervivum, je pa jasno že veliko prej.

Še to: naša imena se vsa pišejo z malo začetnico. (Razen, kadar so na začetku stavka )

P.S.:
Poznamo tudi primere, ko je latinsko ime nastalo iz slovenskega. Najpogosteje gre za jamske organizme. En tak lep primer je polžek iglica, ki se natančno tako mora izgovarjati tudi latinsko. Za neslovence težko izgovorljivo in proti starim pravilom izgovorjave. Si predstavljate:
Angleža: aj-dž(e)li-ka
Italijana: idž(e)li-ča?

[Jure]

Pardon.
Iglica je latinsko, (poševno, velika začetnica)
iglica je slovensko (pokončno, mala začetnica)

[Jure]

(Ve kdo, katera rastlina je napoknica? Krasno ime, vse pove, mnogi jo imamo v zbirkah. Bilo je le enkrat objavljeno, kar je očitno premalo, da bi se prijelo.)

Po skoraj mesecu dni: to so živi kamenčki, Lithops in sorodnik.