Nekaj mojih misli
:
Slovenska imena ne nastanejo čez noč, potreben je čas in talent. Prevod včasih ni posrečen, še posebej, če je iz nemščine. Prednostno pravico imajo indijanska imen, za njimi pridejo na vrsto "kavbojska". Nekaj strani je bilo temu problemu posvečeno v reviji
Kaktusi in druge sočnice, predhodnici
Welwitschije. (Bi se dalo najti te sestavke.)
Imena niso nikoli zaplombirana. Vsa pravico imamo, da si izmislimo nova. Ni nujno, da so boljša. Tak talent za izumljanje imen je bil naš pisec France Vardjan. V prvi njegovi knjigi bi se našlo kar nekaj uporabnih imen, še več pa neuporabnih, za lase privlečenih.
Druge eksotične rastline niso nič na boljšem oziroma slabšem. Ker je že bil naveden primer ananasov, banan in limon, sem pobrskal po spletu ni našel naslednje vrste banan:
E. homblei
E. perrieri
E. superbum
E. ventricosum
E. wilsonii
M. ingens
M. alinsanaya
M. beccarii
M. boman
M. borneënsis
M. bukensis
M. campestris
M. coccinea
M. exotica
M. fitzalanii
M. flavida
M. gracilis
M. hirta
M. insularimontana
M. jackeyi
M. johnsii
M. lawitiensis
M. lolodensis
M. maclayi
M. monticola
M. muluensis
M. paracoccinea
M. peekelii
M. pigmaea
M. salaccensis
M. splendida
M. suratii
M. textilis
M. tuberculata
M. violascens
M. acuminata
M. angcorensis
M. aurantiaca
M. balbisiana
M. banksii
M. basjoo
M. cheesmanii
M. flaviflora
M. griersonii
M. itinerans
M. laterita
M. mannii
M. nagensium
M. ochracea
M. ornata
M. rosea
M. rubra
M. sanguinea
M. schizocarpa
M. siamea
M. sikkimensis
M. thomsonii
M. velutina
M. lasiocarpa
M. splendida
Mi Slovenci imamo za vse samo eno ime, morda kakšen pridevek kot pritlikava, pisanolistna, vijolična...
Enako bi našli za limone (
Citrus), pa ananas in vse ostalo. Koliko imen poznamo za krompir, pa je rastlina med nami že 200 let? Da ne govorim o paradižniku. A ne mislim imen kultivarjev, se pravi sort, ampak vrst.
Za dobro ime mora biti neka rastlina dovolj dolgo med ljudmi, mora biti dovolj pogosta in mora jo videti "pravi" človek, ki mu bo padlo v glavo dobro ime, nato pa se mora to ime še publicirati dovolj agresivno, atraktivno in pogosto, da se vsidra med ljudi. Dovoljenje imamo vsi.
(Ve kdo, katera rastlina je
napoknica? Krasno ime, vse pove, mnogi jo imamo v zbirkah. Bilo je le enkrat objavljeno, kar je očitno premalo, da bi se prijelo.)
Latinsko ime je jasno namenjeno stroki. Če v iskalnikih ne najdemo
pajkovcev, oziroma dobimo za rezultat suhe južine, škorpijone itd, je za to vzrok neposrečeno ime, ki ga malokdo uporablja. Če pa napišemo
netresk, pa google ponuja 565 zadetkov. To je pa že nekaj, mar ne. Da se to ne more primerjati z imenom
Sempervivum, je pa jasno že veliko prej.
Še to: naša imena se vsa pišejo z malo začetnico. (Razen, kadar so na začetku stavka
)
P.S.:
Poznamo tudi primere, ko je latinsko ime nastalo iz slovenskega. Najpogosteje gre za jamske organizme. En tak lep primer je polžek
iglica, ki se natančno tako mora izgovarjati tudi latinsko. Za neslovence težko izgovorljivo in proti starim pravilom izgovorjave. Si predstavljate:
Angleža: aj-dž(e)li-ka
Italijana: idž(e)li-ča?