Setev je, kot trdijo mnogi zbiratelji, najbolj enostavno opravilo. To je res, če se seje enostavne vrste mamilarij, rebucij, cereusov itd. Ko pa zbirka naraste na 100 različnih vrst, se ponavadi začnejo težave. Zbirka namreč nekaj velja, če vsebuje vsaj nekaj atsrofitov, ariokarpusov, aztekijumov, blosfeldij, diskokatusov, epitelant, lofofor, pelecifor, turbinikarpusov, ibelmanij in drugih redkih vrst. Mislim, da se v Sloveniji take zbirke lahko preštejejo na prste ene roke. Tudi velike evropske firme, ki letno vzgojijo in prodajo po 2 milijona in več kaktusov, teh rastlin nimajo v svoji ponudbi. Kupljeno seme redkih vrst je, ker je po pravilu mešano s starimi semeni, namreč po naših izkušnjah kaljivo samo okrog 25%. Ker rastline rastejo zelo počasi in zahtevajo pri tem še posebne pogoje, jih po treh letih, ko so godne za prodajo, ostane zelo malo.
Več o sejanju z nazorno prikazanimi slikami si oglejte na: http://www.hrovatin.com/zanimivosti/sej ... -sukulent/