Napisal/-a Jure » 01 dec 2003, 18:47
Tole o vrstah je res osnova, kar pa ne pomeni, da je enostavno. Poskušam skrajšati besedilo, pa mi ne gre najbolje.
Začelo se je z Aristitelom, dokončno pa so definicijo sorodstvenih kategorij postavili Linne in njegovi kolegi. Kategorije so postavili iz antropocentričnega vidika, po imenih nekako primerljivo človeškim skupnostim. Pri prevodu iz latinščine v slovenščino se je pokazalo, da kljub izjemnemu trudu za lepo in pravilno slovensko besedo nastanejo zapleti, ki jih običajni smrtnik ne razume povsem. Zato se bom prav doslednim poimenovanjem raje izognil. Razlaga bo najbolj poljudna, kolikor jo zmorem.
Osnovna kategorija je vrsta (species). V isto vrsto sodijo tisti organizmi, ki so si podobni med sabo, imajo v grobem iste navade, predvsem pa se uspešno plodijo. Osnovna primerjava je bila med psom im mačkom. Ta dva si nista povsem podobna, se ne parita (v glavnem), predvsem pa nimata potomcev. Druga primerjava sta konj in osel. Nista si hudo podobna, sem in tja se sparita, potomci pa niso plodni naprej.
Do tukaj je bilo vse v redu, kasneje pa so se pojavila zelo številna odstopanja od te osnovne definicije, gledišča glede izraza "podobnost" so se spreminjala. Zato so mnoge organizme prestavljali iz ene vrste v drugo in nazaj. Še posebej velike težave so se pojavile pri razvrščanju rastlin, ker se te vsevprek križajo, če se le ponudi priložnost. Že naravnih križancev je ogromno, če pa pomaga še človek, pa ni ovir tudi za križanje precej oddaljenih vrst.
Še več sprememb so doživeli rodovi (genus), kamor sodijo različne, a med seboj najbolj podobne vrste. Šolski primer so mačke, levi, tigri, pume, itd, ki sodijo vse v isti rod.
Družina združuje več podobnih rodov in ima neko tako značilno lastnost, ki je pri drugih družinah običajno ne najdemo. Zdaj smo pri kaktusih. Lastnosti te družine so:
areole, iz katerih izraščajo bodice (spremenjeni prilisti),
odebeljena stebla z vodnim tkivom,
podrasla plodnica,
cvetovi brez venčnih in čašnih listov, ki pa jih nadomeščajo brakteje (preobraženo stebelno tkivo), katerih število je precej veliko in nedefinirano.
odsotnost antociana (modrega barvila), ki ga nadomešča betacian (vijolično barvilo).
Kaktuse razdelimo na tri poddružine:
1. Imajo prave liste (poleg bodic). Sem spadajo pereskije.
2. Imajo glohide (bodice s trnkasto strukturo). Sem spadajo opuncije
3. Nimajo lastosti ne prve in ne druge poddružine. Tu so vsi ostali kaktusi.
Posamezna vrsta živi na nekem teritoriju. Če se vsi geni med seboj obilno mešajo, je vrsta zelo enotna. Če pa je med populacijami pregrada, ki preprečuje medsebojno oplojevanje, pride sčasoma do razlik med njimi. Če so te tako velike, da jih lahko definitivno določimo, govorimo o podvrstah (subspecies).
Včasih pogosta kategorija "variacija" se danes opušča, ker nima pravega sistematskega pomena.
Znotraj populacije se pogosto pojavi kakšen neuravnovešen posameznik, ki po eni lastnosti bistveno odstopa od vrstnikov. Ta dobi oznako forma (oblika).
Človekov izbor, se pravi množična proizvodnja v vrtnariji, favorizira nekatere forme (oblike), ki se bolje prodajajo od drugih. Lahko pa so taki primerki tudi rezultat križanja. Ne glede na način, kako je dobljena ta oblika, se tej populaciji reče sorta. (Ime sorte se v slovenščini piše z malo začetnico, v tujini z veliko.) Pred imenom kultivarja napišemo cv.
Sorta se normalno razmnožuje generativno.
Če neko rastlino množimo vegetativno z raztrgavanjem, tkivno kulturo ali tudi generativno, vendar le samoprašno = samoplodno, govorimo o klonu. Še vedno je to kultivar.
Konkretno: Echinocereus je rod. Skupna značilnost je zelena brazda pestiča, brsti se tvorijo znotraj stebla in raztrgajo povrhnjico. Steblo je poleglo, le v mladosti pokončno.
Echinocereus subinermis je ime vrste. Zanjo so značilni rumeni cvetovi in zelo kratke bodice.
Echinocereus subinermis var. rubispinus označuje zgoraj omenjeno vrsto, ki pa ima za razliko od povprečnega posameznika rdeče bodice. Ker ta lastnost verjetno ni značilnost določene populacije na nekem rastišču, pač pa se pojavlja tu in tam, predvsem pa v zbirkah, ta oznaka nima nobene posebne teže. Po mojem mnenju si je ime izmislil nek vrtnar, ki je želel več prodati. Pa mu ni prišlo na misel, da bi na kaktus nalepil suhe cvetove. (Sploh pa je barva bodic zelo relativen pojem. Če malo zmočiš bodice in jih pogledaš v večernem soncu, pa še kakšnega peyotla poješ prej, boš videla vse vijolično.)
Nekatere študije nakazujejo, da je vrsta Echinocereus subinermis verjetno naravni križanec. Eden od staršev je E. stoloniferus, drugega še ne poznajo. Se pravi, da ime ne bo večno.
Lp
prosim- upam, da nisem edina, ki me take osnove begajo.
), zato mi je pa delala težave.
glavno da rasejo in cvetijo 
Novice
Zemljevid
RSS vir