Napisal/-a Jure » 03 jul 2005, 09:50
Včasih, kadar mi notranji glas kaj nagajivega pove, mi govori v Martinovem narečju, to pa je štajersko. Sam ga ne znam.
Tako mi je glas sporočil, da ob tem izjemnem dogodku obvestim malo širšo javnost. 1. april torej.
Namreč, po 37 letih gojenja, v starosti 40 let, mi je zacvetel taščin sedež, Echinocactus grusonii, kar je za slovenske razmere menda prvič (ne štejem Grašičevih, ti rastejo v čisto drugih razmerah).
Vsem, ki ste mi pisali zasebna sporočila, se opravičujem, kaktus ni namenjen oddaji ali zamenjavi. V starih časih je bil tak kaktus pri nas ocenjen na vrednost Fičkota. Danes se da kupiti že precej velike kaktuse te vrste tudi pri nas, a ne domače vzgoje. Tako velike (ali podobne velikosti) lahko naštejete na prste ene roke.
Za fotke sem se pa precej namatral, da sem jih zameglil in izrezal v nemogoč format. Canon 20D so pobožne želje, slikak kar s starim Olimpusom na 3 mp.
Nimate dovoljenj za ogled prilog tega prispevka.