Živjo!
Da še jaz povem svoje...
Izija sva našla, dan je bil prelep, hladilnik je deloval in žar je tudi bil vroč. Najdla sva kar nekaj sogovornikov in pogovor se ni vrtel samo okrog kaktusov
.
Presenetilo me je pa, kako malo ljudi s foruma se je odzvalo glede na to, kako ste vedno glasni.
Očitno je tudi na tem forumu ravno tako, kot na vseh ostalih - kot pregovor pravi "pes ki laja ne grize" in očitno res ne. Človek je kar razočaran, ko vidi ponavljajočo zgodbo na vseh forumih. Vsi bi imeli piknike, srečanja, borze, ko se pa končno organizirajo ni nikjer nobenega. Pa tako sem se veselila videti nekatere ljudi.
Mogoče bi se lahko zavedali, da piknik ni samo družabno srečanje ampak tudi izraz podpore. Izraz podpore društvu, članom in seveda tudi predsedniku društva. Izi se je toliko potrudil, da je vse zrihtal (ko mu nebi bilo treba), nikogar pa ni bilo, ki bi ves trud spoštoval in se resnično pojavil.
Ok - razumem, da so ljudje tudi zadržani. In zavedam se, da nimam nobene pravice pridgat, ko pa na društvene sestanke ne hodim. Vendar imam za to tehten razlog - moj urnik, ki ga ne morem spremeniti. Piknik je pa bil na soboto (ne na nedeljo ko ima večina ljudi lastne plane), in poleg tega je to družabno srečanje, ki ima bolj sproščeno ozračje. Po mojem menjenju je to srečanje, na katerega član MORA priti, če je le mogoče - saj nihče ne grize (preverjeno
).
Mislim, da je vse glasne lahko sram - toliko hrupa zganjate, ko vas pa človek rabi ni nikjer nobenega. Toliko o podpori in resnih načrtih...
Pa ne zamerte - človek se mora vsake toliko spucat. In tokrat sem bila na vrsti jaz.
Se vidimo na naslednjem pikniku - če bo, mogoče pa še prej na kakšnem srečanju (se bom potrudila včasih malce urnik zamešat).
Lep pozdravček!