Moderatorji: dusanh, ljzavodrib5
Sofija je napisal/-a:Obračam se na vse prijazne ljudi, če je še možno pr nas kje dobiti combusho......kjer koli sem poizvedovala...sem dobila odgovor...že nekaj časa ne gojimo kr smo se naveličali...
Z možem imava razne težave, pa bi kod dodatek poskusila s tem napitkom...
lp Sofija
Kako pripravimo Kombucho
To je izvleček iz knjige "Kombucha - zdrav napitek in naravno
zdravilo iz daljnega Vzhoda" avtorja Güntherja Franka.
© Günther W. Frank, Genossensch.-Str. 10, D-75217 Birkenfeld, Nemcija
E-pošta frank@kombu.de
Translated by Aaron Marko, Keržičeva 18, 1000 Ljubljana, Slovenija, E-pošta aam@siol.net
Sestavine
• kultura Kombuche (ferment)
• 70-100g rafiniranega belega sladkorja na liter vode
• 2 cajni žlički črnega ali zelenega čaja na liter vode
Posode in pripomočki:
• ena 2-4 litrska posoda za kuhanje
• ena 2-4 litrska steklena ali porcelanasta posoda
• gumica
• lanena ali bombažna krpa oziroma papirna brisača
• steklenice
Postopek za pripravo Kombuche
Najbolje je pričeti s pripravo 2 litrov napitka. Ko bo vaša Kombucha kultura dovolj zrasla in se pričela reproducirati, lahko pripravljate večje količine napitka hkrati.
1. - Skuhajte čaj kot običajno. Na liter sveže prekuhane vode dodajte 2 zvrhani cajni žlički črnega ali zelenega čaja. Lahko uporabite tudi čaj v vrečkah. Čajni listi se naj namakajo 15 minut.
Zeleni čaj raste na isti rastlini kot črn, le da ni fermentiran. Japonski zdravniki so ugotovili, da zeleni čaj preprečuje rast rakastih celic. Za Kombucha napitek priporočamo zeleni čaj. Če ne želite uporabiti zelenega ali črnega čaja, lahko uporabite tudi zeliščne čaje.
2. - Prefiltrirajte cajne liste skozi sito oziroma odstranite vrečko s čajem iz vode.
3. - Dodajte 70-100 gramov sladkorja na liter čaja, preden se ohladi. Pomešajte čaj, tako da se bo sladkor popolnoma raztopil. 1 žlica sladkorja tehta približno 20 gramov.
4. - Ohladite čaj na 20° - 25° stopinj Celzija (da bo mlačen). Če boste kulturo dali v prevroč čaj, bo umrla.
5. - Ko se čaj ohladi na sobno temperaturo, ga vlijte bodisi v stekleno, porcelanasto, lakirano glineno ali pa posodo iz nerjavečega jekla. Najbolj se obnese steklena posoda.
Kovinskih posod, ki niso iz nerjavečega jekla, ne uporabljajte, ker lahko nastajajoče kisline reagirajo s kovino. Uporabite lahko tudi posodo iz visokostopenjskega sintetičnega materiala, npr. polietilen ali polipropilen. Izogibajte se uporabi posod iz polivinilklorida (PVC) ali polistirena.
6. - Če prvič pripravljate Kombucha napitek, dodajte čaju tekočino, ki ste jo dobili skupaj s kulturo. Za vse naslednje priprave novih kultur prihranite dovolj Kombucha napitka, da bo predstavljal 10% potrebne začetne tekočine.
7. - Dajte živo Kombucha kulturo v čaj.
8. - Pokrijte posodo z laneno ali bombažno krpo oziroma s papirno brisačo. S tem boste preprečili dostop do napitka sadnim muham, prahu, rastlinskim sporam in drugim onesnaževalcem. Pritrdite krpo na posodo z gumico ali vrvico. Krpa mora biti dovolj porozna, da lahko skoznjo kroži zrak, saj mora kultura dihati.
9. - Fermentacijski proces naj traja 8-12 dni, odvisno od temperature sobe. Višja ko je sobna temperatura, hitreje poteka fermentacija. Obdobje 8-12 dni je podano zgolj za orientacijo. Kombucha kultura potrebuje topel in miren prostor - nikar je ne premikajte. Temperatura čaja, v kateri kultura zori, naj bo stalno med 20° in 30° C (idealna temperatura je med 23° in 27° Celzija). Svetloba za proces fermentacije ni potrebna. Ne izpostavljajte posode neposredno na sonce.
Med fermentacijo kvas razgradi sladkor in ga spremeni v plin (CO2) ter druge organske kisline in sestavine. Kombinacija teh procesov daje Kombucha napitku njegov značilni okus.
Napitek je sprva sladek, nato pa postopoma postaja bolj kisel. Če imate raje slajši napitek, prej zaustavite proces fermentacije, če pa vam bolj prija suh ali rahlo kisel okus, naj fermentacija traja dlje.
10. - Ko čaj dobi želeno stopnjo sladkosti oziroma kislosti (odvisno od vašega okusa), odstranite kulturo iz posode s čistimi rokami. Sperite kulturo s hladno ali mlačno vodo. Vlijte nov čaj v posodo in takoj dodajte kulturo. Pazite na že prej opisano pravilno temperaturo čaja.
Dobljeni napitek vlijte v steklenice in jih napolnite do začetka vratu. Prihranite približno 10% dobljenega napitka za izdelavo nove kulture. Steklenice dobro zamašite. Napitka pred vlivanjem v steklenice ni potrebno prefiltrirati.
11. - Pred pitjem hranite napolnjene in zaprte steklenice vsaj 5 dni.
Kvas bo še naprej deloval in nastali plini ne morejo uhajati iz dobro zaprte steklenice. Slej ko prej kvas preneha delovati. Napitek lahko hranite v steklenicah tudi več mesecev, najbolje na hladnem mestu.
12. - Napitek je rahlo peneč in ima prijeten, rahlo kiselkast in osvežujoč okus. Normalno ga pijemo trikrat dnevno - 1 deci na tešče pred zajtrkom, 1 deci po kosilu in zadnji kozarec malo pred spanjem.
13. - Ko pričnete nov fermentacijski proces, ne pozabite dodati novemu čaju vsaj 10% tekočine, ki je že dozorela.
Pomembna opozorila
Včasih kultura plava na površju, včasih se potopi na dno posode. Oboje je v redu. Ko se kultura potopi na dno, bo na površini čaja pričela rasti nova kultura. Kombucha potrebuje nekaj časa za reprodukcijo. Prične rasti kot tanka plast. Dlje kot jo pustite rasti, debelejša bo. Ker rast nove kulture zahteva dosti časa (3-5 tednov na površini tekočine), počnite to ločeno od priprave napitka.
Kombucha kultura v celoti pokrije površino čaja. Odebeljena kultura je sestavljena iz posameznih plasti, ki jih zlahka odstranimo ter uporabimo za pripravo več napitkov hkrati. Če se kultura potopi na dno posode, bo na vrhu pričela rasti nova.
Na ta način se kultura sama regenerira, dokler ne postane temno rjava. Ko postane umazane, temno rjave barve, jo zavrzite in nadomestite z mlajšo kulturo, ki ste jo vzgojili.
Dajte nove Kombuche vašim prijateljem.
Znova in znova ne sprašujejo isto: "Zakaj potrebujemo toliko sladkorja? In zakaj mora čaj stati 15 minut, če je ponavadi dovolj le 5 minut?". O tem več kasneje, zaenkrat pa le toliko:
Raztopina mora hraniti mikroorganizme v Kombucha kulturi in ne nas, zato jo moramo pripraviti temu ustrezno, saj mikroorganizmi potrebujejo sladkor za svojo aktivacijo.
Cajna raztopina sluzi kot izvor dušika in pospešuje rast mikroorganizmov. Da bi cim več dušika prišlo v končni napitek, je potrebno daljše namakanje čajnih lističev. Ruska raziskovalka Danielova (1959) je iz istega razloga pustila čaj celo vreti 3-5 minut.
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 1 gost