forum RASTLINE.COM - sobne rastline

[peaceful]

pozdravljeni! kako smo vrtnarji, vrtnarke? jaz se imam super.
sem na poti nazaj k naravi in mi nič ne manjka.
ena od možnosti, kako izkoristiti naravo za enega najučinkovitejših dodatkov k zemlji je vermikompost.

Prvič slišim za vermikompostiranje! Za kaj se pri vsem tem gre in kaj je namen vermikompostiranja? Kaj bom pridobil s tem, da bom v nekakšnem zaboju gojil črve, ki bodo predelovali moje kuhinjske organske odpadke?
Pridobil boš visoko kvaliteten dodatek k tvoji zemlji! Kako? S tem, ko črve hraniš s različnimi organskimi odpadki, jih ti predelajo in ustvarjajo iztrebke (odlitke, glistine), ki so zelo kvaliteten dodatek.



Hočeš reči, da zbiraš »drek« od črvov?
Da. Ampak, moraš vedeti, da to ni navaden »drek«. Ti iztrebki so zelo podobni visoko kvalitetni zemlji in sploh nič ne spominjajo na iztrebke, na katere si pomislil.
Vse skupaj prav nič ne spominja na drek! S pravilnimi razmerji dodane hrane lahko celo nadziraš posamezne NPK vrednosti.
Torej lahko pripravljam odlitke posebej za obdobja vegetacije in posebej za obdobja cvetenja?
Da, ampak več o tem kasneje.

Zanimivo! Hočem vedeti več! Kako se tega sploh lotim? Ali so kakšna pravila glede gojenja črvov? Ali so stroški visoki?
Me veseli, da se zanimaš. Stroški so minimalni!
Za začetek »projekta« boš potreboval:
- nekaj znanja oz. teorije glede te teme
- črve
- doma narejen ali kupljen zabojnik oz. bivališče za črve
- organske (kuhinjske) odpadke

Kot vidiš se boš moral malo seznaniti s nekaterimi stvarmi, pravili, ki bodo temelj za uspešno vermikompostiranje. (namen tega vodiča)
Na splošno pa je to zelo preprosta in lahka dejavnost.

[peaceful]

Jaz sem za to, da začnem! Kaj moram vedeti o črvih naprimer? Predvidevam, da niso vsi primerni.
Tako je! Prav predvidevaš. Deževniki (Lumbricidae) spadajo v družino maloščetincev (Oligochaeta), dolgi so od nekaj centimetrov do nekaj decimetrov, rijejo v substratu in se hranijo z organskimi ostanki. V Sloveniji živi okoli 70 vrst:
- navadni deževnik (lumbricus terestris)
- rdeči deževnik (Lumbricus rubellus)
- smrdljivi rdeči deževnik (Eisenia foetida/fetida)
- kalifornijski deževnik (vzgojen s selekcijo iz rdečega)

Navadni deževniki niso primerni za kompostiranje!
Ko boš nabavljal črve morajo ti biti iz družine rdečih ali smrdljivih deževnikov.
Obojni spadajo praktično v isto kategorijo in so pogostokrat imenovani enako. To naj te ne zmede, saj ni tako pomembno.
Opazil boš, da v Sloveniji najpogosteje uporabljajo ime kalifornijski, kompostni, rdeči črv.

Torej, kako najlažje priti do črvov? Koliko črvov sploh potrebujem za kompostiranje.
Najlažje jih je seveda kupiti v kakšni ribiški družini, vrtnem centru ali kaj podbnega. Povprašaš po kompostnih oz. rdečih črvih. Cene so zelooo nizke.
Druga možnost je, da jih najdeš v naravi. Išči tik pod površjem zemlje, kajti tam se kompostni črvi zadržujejo. Išči v kupu gnoja ali komposta.
Če imaš težave pri pridobivanju črvov, se lahko obrneš name.

Glede števila črvov. To je zelo relativen podatek. Odvisen je predvsem od velikosti tvojega zaboja, kjer bodo črvi prebivali.
Zaboj v širino in dolžino 90 cm in višino 30 cm je primeren za okoli 20 000 črvov, v takšnem zaboju je pa lahko tudi do četrt milijona črvov. Hehe, veliko, ane?
V tako velikem zabojniku lahko začneš npr. z okoli pol kilograma črvov. To je tam okoli 500 črvov.

[peaceful]

Ok, dovolj o teh črvih! Se bom še potem naučil kaj o njih. Sedaj mi raje povej kako naj izdelam ustrezno bivališče oz. zabojnik, kjer bodo črvi živeli in opravljali svoje delo. Preden kupim črve, moram imeti že vse pripravljeno, kajne?
Točno tako. No pa pojdimo na nekaj bolj zanimivega. Priprava in ustvarjanje primernih bivalnih pogojev za naša mala bitja.
Sem velik privrženec ideje “naredi sam”. Upam, da imaš vsaj nekaj osnovnih sposobnosti, kot je npr. uporaba bormašine (vrtalni stroj, hehe). Če nimaš, lahko ustrezen vermikompostnik tudi kupiš, ampak so dokaj dragi in dela ne opravljajo nič bolje, kot doma narejeni kompostniki.

Niti malo si ne predstavljam kako to zgleda. Mi lahko na kratko predstaviš “idejo”?
Kot smo že povedali bo stvar predstavljala bivalno okolje črvom, kjer bodo lahko učinkovito opravljali proces prebavljanja, hkrati pa bo ta bivalnik tudi zbirališče snovi, ki si jo tako zelo želimo.

Kompostnik bo sestavljen iz treh plasti (slojev).
- prva plast bo zbirališče odvečne vode, ki je v bistvu visoko kvalitetno tekoče gnojilo.
- druga plast je glavni bivalnik oz. plast, kjer bo potekala akcija! Črvi bodo tukaj opravljali svoje delo. to bo preprosti plastični zaboj z luknjami na dnu. Tako bo lahko odvečna vlaga in voda odtekala, nabirala pa se bo v prvi plasti.
- tretja plast je pokrov.

Vseskozi govoriš o primernih bivalnih pogojih. Kako jih omogočiti?
- poskrbeti moramo, da je bivalnik ustrezno izoliran od kakršnegakoli vira svetlobe. To poskrbimo z temnimi zabojniki. Črvi ne prenesejo luči oz. sonca - (poginejo).
- posKrbeti moramo, da črvi dobijo dovolj zraka. To bomo naredili tako, da bomo ob strani zabojnika zvrtali majhne luknjice.
- pokrov poskrbi, da svetloba ne prodre do črvov in pa tudi za večjo vlažnost. Če je potrebno bomo tudi na pokrovu poskrbeli za nekaj zraka.
- v zabojniku bomo ustvarili naravne okoliščine za črve. Biti mora vlažno, a ne mokro. Glavna sestavina bo navaden časopisni papir, nekaj listja itd. temu rečemo stelja za črve. V sami hrani ne bi mogli preživeti. Stelja jim omogoča gibanje in normalno življenje.
- plitvi zabojniki najbolje delujejo, saj se črvi v naravi gibljejo tik pod površjem. Maksimalna priporočena globina je 30 cm.

[peaceful]

Pripravljen sem, da naredim moj prvi vermikompostnik! Kako se lotiti dela?
Potrebuješ:

Bormašino (vrtalni stroj)
6.5mm ali 7mm sfeder za dno
2mm sfeder za sten


Dva enaka zabojnika iz plastike ali lesa

Dva enaka zato, ker bomo v enega pripravili bivalne pogoje, drugega bomo pa uporabili, ko bomo želeli črve ločiti od prvotnega zabojnika, kjer se je proces končal. Vse, kar bomo morali storiti je to, da bomo drugi zabojnik, ki bo vseboval svežo steljo, položili na prvega. Tako bodo črvi prešli iz prvega v drugi zabojnik skozi drenažne luknje na dnu zaboja.
V prvem, bo končan izdelek, v drugem pa bo potekal že nov proces. Če ni kaj jasno, samo vprašajte!

Paziti moraš, da so posode temne oz., da ne prepuščajo svetlobe. Jaz sem s prvim kompostnikom to malo zasral Za črve je usodna svetloba, njihova koža je povsem nezaščitena pred svetlobo in UV-žarki!!!

Najbolje je tudi, da si dobiš takšne zabojnike, ki imajo pokrov.
Spodaj lahko vidiš, kako bo stvar delovala, ko bo proces v spodnjem zaboju končan.


Na dnu vsakega zaboja s 6.5mm ali 7mm sfederom zvrtaš luknje, da se lahko skozi splazijo črvi. Služile bodo tudi za drenažo. Vodo polno hranljivih snovi boš zbiral v podstavku. Majhne luknjice zvrtaš (2mm sfeder) tudi ob strani vsakega zaboja in na pokrovu. To bo služilo za zračnost zaboja.

Priprava stelje:
Časopisni papir natrgaš po dolžini na približno 1 cm široke kose in ga dodaš v zaboj…
V zabojnik zraven časopisa sedaj dodaš še malo suhega listja…
S pršilko in plastenko vode špricaš tako dolgo, da je stelja vlažna a ne mokra!!!
Dodaš še nekaj zmelje in vse skupaj lepo premešaš…

Nato pa dodaš še črve in pokriješ s pokrovom. Naj se akcija začne!

[peaceful]

Sedaj, ko sem vse zrihtal, pa moram poskrbeti za hrano, kajne? Najbrž potrebujejo veliko hrane!?
Ni res! Za začetek črvi potrebujejo čisto malo hrane. Pusti jim, da se na začetku malo navadijo na nove pogoje. Tudi, če boš dodal čisto malo hrane, jim je še vedno ostane časopisni papir in listje.
Tudi kasneje v procesu moraš paziti, da v kompostniku ni preveč hrane. (če jo je preveč nastaja nezaželjen smrad, vse postane premokro in črvi lahko poginejo)

Katere ”hrane” se moram izogibati, zavoljo mojega zdravja in zdravja črvov?
Ker je to zaprt tip kompostiranja in se izvaja v notranjih prostorih se izogibaj kakršnegakoli mesa, mlečnih izdelkov, olj, maščob itd.
Slana hrana ubija črve! To je ponavadi kakšen kruh, procesirana hrana itd.
Obvezno ne dodajaj pasjih, mačjih in človeških iztrebkov! Iztrebki rastlinojedih živali so primerni.
Izogibaj se bananinih olupkov!

Kaj mi najbolj priporočaš za hranjenje?
Najboljša hrana za črve je rastlinska hrana (ostanki sadja, zelenjave, čajnih vrečk, kartona, navadnega papirja) - tu notri je največ hranil. Okus pridelkov je zaradi tega bolj živahen in poln.
Torej raznolika rastlinska hrana in uspeh je zagotovljen.

[peaceful]

Kako vem, kdaj je proces končan?
Ko vidiš, da gre stelja že proti koncu, nehaš hraniti in črvi do konca predelajo vse kar je še hranljivega za njih.
Tako imamo v prvi posodi snov, ki jo potrebujemo.

Torej, pripravim novo bivalno okolje v drugem zabojniku? postavim ga v/na prvi zaboj, direktno na končani izdelek, tako, da se lahko črvi splazijo v drugi (zgornji) zaboj?
Da, to je vsa umetnost! črvi bodo avtomatkso zlezli v drugi zaboj, saj v prvem ne bo več hrane.

Juhuhu! naredil sem prve črvne odlitke. no v bistvu so jih črvi. rekel si, da so zelo uporabni za gojenje. mi lahko malo več poveš, kako, Zakaj in kje jih uporabiti?
največkrat se uporabljajo kot dodatek k zemlji, ki jo uporabljaš za gojenje. sestavljajo lahko tam okoli 20% miksa.
50% črvnih odlitkov in 50% večjih kosov gline se zelo dobro obnese!
zelo primerni so tudi za povrhnjico. predvsem za indoor.
Narediš lahko tudi gnojilo iz odlitkov. sveže odlitke namakaš v dobro zračeni vodi. priporočena je vodna pumpica.
Ne pozabit na visoko hranilno drenažno vodo, ki si jo zbiral skozi ves prosec. lahko jo rečiš z vodo, služi ti pa lahko kot zelo kvalitetno organsko gnojilo.

Debata, kako uporabit črvne odlitke se še bo razvila, saj je to moje prvo leto in se mi ni samo nekaj prevajati. bom raje pisal iz izkušenj.

[katrinca]

Zeloooooooo pohvalno!
Izčrpno. Razumljivo.
Če najdem črve na vrtu, se ti pridružim. Uporabila bom dobro umite posode od Jupola. Lahko bi bile večje, a saj si napisal, da se naj uporabi to kar je doma. In zgolj za eksperimentiranje bodo verjetno dobre.

1.vprašanje: Kam postaviti te zabojnike?

Hvala in veliko uspeha!

[HellHavoc]

svaka ti čast!

[izu]

Čestitke!

Takih priročnikov se manjka na forumu!

P.s. spet me je zagrabilo da bi naredil črvjo farmo

[tadejab]

Odlično ! In če prav razumem, ko črvi predelajo vse v 1. zaboju, sami zlezejo v novega. Se pravi, da ostane samo "zemlja", brez črvov?!
Torej ni potrebno ločevanje in pobiranje črvov iz zemlje... Če je to tako, je ideja fenomenalna. In kakor vidim, ne zavzame veliko prostora.
Še to me zanima : je ta črvogojilnik lahko tudi čez zimo na vrtu?
Čez poletje verjetno nekje v senčnem delu.
Kaj se pa zgodi, ko gremo na dopust in črvi cel mesec ne dobijo novih zalog ? Poginejo, zbežijo, čakajo ?

Katrinca, ne vem če bodo ok posode od jupola, temne naj bi bile, te so pa bele.

[zupka]

Dejansko se postavi vprašanje, kam to postaviti, ker ocenjujem, da bi moralo biti nekje, kjer je do neke mere toplo, na drugi strani pa me moti tekočina, ki prihaja iz teh kompostnikov. Po mojem ima neprijeten vonj. Lep pozdrav

[katrinca]

Hvala Tadeja za opozorilo!
Sem mislila, ker niso preveč prozorne, da bi šlo....
Ja, lahko jih pa tudi v temno prebarvam, a ne?

[HellHavoc]

temo sem dal kot "Ne prezri!"

če boš še kdaj pisal kakšne vodiče bi bilo pametno, da jim daš nekakšno unikatno oznako, da jih bodo ljudje lažje našli ter prepoznali.

primer: v naslovu teme dodaš (brez narekovajev) "[peaceful vam svetuje]". saj veš kam ciljam?

[peaceful]

najprej hvala za vse pohvale. res cenim to!

Če najdem črve na vrtu, se ti pridružim. Uporabila bom dobro umite posode od Jupola. Lahko bi bile večje, a saj si napisal, da se naj uporabi to kar je doma. In zgolj za eksperimentiranje bodo verjetno dobre.
1.vprašanje: Kam postaviti te zabojnike?

kasneje ti črve lahko oddam zastojn, če ti ne bo uspelo...
posode od jupola bodo čisto vredu. ker so neprozorne bodo čisto vredu.
edino, kar moraš malo premisliti je, če gre ena posoda v drugo, tako da boš lahko nardila tisti sistem za začetek novega kompostnika.

P.s. spet me je zagrabilo da bi naredil črvjo farmo Embarassed

kaj še čakaš?

In če prav razumem, ko črvi predelajo vse v 1. zaboju, sami zlezejo v novega. Se pravi, da ostane samo "zemlja", brez črvov?!
Torej ni potrebno ločevanje in pobiranje črvov iz zemlje... Če je to tako, je ideja fenomenalna. In kakor vidim, ne zavzame veliko prostora.
Še to me zanima : je ta črvogojilnik lahko tudi čez zimo na vrtu?
Čez poletje verjetno nekje v senčnem delu.
Kaj se pa zgodi, ko gremo na dopust in črvi cel mesec ne dobijo novih zalog ? Poginejo, zbežijo, čakajo ?

ko vidiš, da gre stelja že proti koncu, oz. da se proces končuje nehaš hraniti in črvi do konca predelajo vse kar je še hranljivega za njih. vse.
tako imamo v prvi posodi čisto zemljo. torej, takoj ko postaviš na vrh tega nov kompostnik z novo steljo bodo črvi neudoma prešli v drug zabojnik.
najbrž potrebujejo kakšen teden, da se preselijo vsi, a sistem je učinkovit.

čez zimo je bolj težko imeti kompostnik na vrtu, to pa zaradi temperatur.
ne marajo mraza, posebej pa ne temperatur tam okoli 0 stopinj celzija.

v tem primeru, bi jim dodal nekaj nove sveže stelje in dodal nekaj hrane, a ne preveč. zagotovo bi zdržali več kot mesec.
črvi zdržijo zelo dolgo brez hrane, v primerni stelji seveda (navaden karton, časopisni papir itd.)

Dejansko se postavi vprašanje, kam to postaviti, ker ocenjujem, da bi moralo biti nekje, kjer je do neke mere toplo, na drugi strani pa me moti tekočina, ki prihaja iz teh kompostnikov. Po mojem ima neprijeten vonj. Lep pozdrav

jaz imam to v vrtni uti. druge primerne lokacije so graža, pralnica...
če je dovolj majhen, ga lahko postavimo tudi pod kuhinjsko korito.
ne, ta tekočina nima neprijetnega vonja!

HellHavoc, dal si dobro idejo ja. sem že spremenil, a mi deluje prevež dolgo. hvala za lepljivek

sem razmišljal tudi o teh oznakah:
[organski vodič]
[vodič] (ta mi je še najbolj všeč...)

kaj več pa ne vem. ali imate kakšen predlog? naj pustim kar tako kot je?
še enkrat hvala, da ste opazili moj trud.

naj vas narava vodi!

[zupka]

Če niso šli vsi črvi spat (pri nas imamo že snežno odejo), bom poizkusila s kospostiranjem že ta vikend, pa bomo videli, kaj bo.

[HORTENZIJAMICI]

pozdravljeniTudi jaz sem lani nabrala te črve kar pri sosedi ,ki ima kup gnoja,dodala sem jih kar na kompostni kup in pridno čakala kaj se bo zgodilo . :shjavascript:emoticon(':shock:')
Shockedock:Spomladi,ko sem rabila kompost sem ga imela dovolj za sebe .pa še soseda ga je dobila .pa lep pozdrav

[katrinca]

Ja, peaceful, gredo eden v drugega, samo narazen jih je malo težje dobit.

Kar pa se naslova tiče,men bi blo dovolj:"kompostiranje s črvi-vodič",ker besedo vermikompost tako razložiš na začetku, da pa si ti avtor teme se pa tako vidi.

Pa hvala ker se ti da!

[muha]

peacefull, imam vprašanje glede bananinih olupkov. Ti navajaš, da so lahko vaba za črve, V prvi zloženki podjetja Snaga, Ljubljana z navodili , kaj odlagati v zabojnike za organske odpadke sem prebrala, da bananini olupki tja ne spadajo, ker so preveč škropljeni s sredstvi, ki uravnavajo zorenje. V navodilih, ki so trenutno na internetu, tega podatka ni več. Tudi pri nas v letih, ko sem na kompost metala bananine olupke, deževnikov nisem zasledila (ne trdim, da ravno zaradi tega, mi je pa padlo v oči). Sedaj me pa to okrog bananinih olupkov res zanima, lahko še ti kje kaj preveriš? Res ne bi rada učila krive vere. Če ta podatek ne drži, bom takoj popravila dva že napisana prispevka.

[peaceful]

hvala muha. to je eden izmed podatkov, ki sem ga pozabil posebej omeniti.
ja, lahko uporabiš bananine olupke za vabo, ker so črvi nori na njih.

vendar, se bananinih olupkov na dolgo in široko izognite, pri dodajanju v vermikompostnik! tako, kot si omenila so špricani z raznimi dodatki, pa tudi vlaga lahko drastično poskoči, kar pobije črve seveda.

torej bananinih olupkov vam ne priporočam za hranjenje črvov...

[katrinca]

Zmagoslavno javljam, da sem našla nekaj črvov! Pa še vaba sem jim nastavla v obliki mokrega papirja. Se mi zdi, da ga majo radi.

Vprašanje št.2:
Koliko naj bodo velike luknje na dnu in koliko na stenah posode? Oz.številka svedra, prosim.