forum RASTLINE.COM - sobne rastline

[peaceful]

pozdravljeni!

postavil sem si kompost, v katerem bom imel črve, za predelavo odpadnega materiala iz kuhinje. kot veste, črvi predelajo hrano, njihovi odpadki pa so zelo zelo uporabni, kot gnojilo!
moj problem je, da v tem času ne najdem črvov. ali ima kdo kaj več informacij, kje jih dobiti?
če se sprašujete glede problema temperatur skozi zimo, to ni problem. vse sem naštudiral, samo črvi mi manjkajo. moja zadnja možnost bo naročilo iz tujine.

lp!

[katrinca]

Halloooooo? A ti to resno misliš? A bi kake specialne? Al pa misliš kompost sredi bajte met?

[HellHavoc]

no, men se ideja ne zdi neumna. sam ne vem o čem točno se gre. o dejanskih črvih ali deževnikih. tu je velika razlika. bom privzel da gre za deževnike:
za deževnike počakaš na dež, a ne pričakuj preveč, ker je kar hud mraz. prav tako ti med zimo ne bodo kaj veliko "delali" ker je spet premrzlo. ob malo napačnem času je bilo tole izvedeno.

če pa je slučajno govora o dejanskih črvih (ličinkah) pa ne bi vedu, ampak zihr ni pametna ideja.

[katrinca]

Sorči! Nisem hotla, da tak izpade.Samo malo sem se nasmejala.Zakaj bi delal problem, kjer ga ni? Men se zdijo domači deževniki čisto vredu. pa na milijone jih je, pa kr sami pridejo, pa delajo leto in zimo. Mogoče so res kaki črvi boljši. Verjetno so. Ampak po moje niso tolko boljši, da bi jih blo treba uvažat!

Si pa frajer že zato, ker boš mel kompostnik!

[muha]

Po moje misli na kalifornijske deževnike. Ne vem, če so kaj boljši od domačih kompostnih. V kompostu so posebni deževniki, krajši, tanjši, rdečkasto-rjave barve. Kadar je v kupu kaj sladkega, jih bo kmalu kar mrgolelo. Nekateri svetujejo, da se kompostni kup celo zalije s sladkano vodo.Velja pa to, kar je napisal HellHavoc, bolj dejavni so , ko jim je toplo.
Lp

[katrinca]

Sem tudi sama mislila na kalifornijske, samo mi moj emšo ni dal, da bi mi beseda padla z jezika. Teh ni treba uvažat, saj gojitelji obstajajo tudi pri nas. Sem pa prebrala, da niso tolko boljši od navadnih, pa še problem nastane, če se preveč razmnožijo.
Je pa zanimivo, kako ta forum vzpodbuja razmišljanje. O deževnikih nisem nikoli posebej razmišljala, čeprav spadajo v skupino mojih najboljših živalskih prijateljev. In se jim vedno znova zahvalim za opravljeno delo. Mi je pa odprlo novo vprašanje. Kakšna je tempraturna razlika sredi kompostnega kupa poleti in pozimi? Po moji kmečki logiki, ta razlika ne bi smela bit ne vem kako velika, mogoče pa se motim.
Razsvetlite me prosim!

[peaceful]

Uuu, super. Se vidi, da je to eden najbolj razširjenih in aktivnih forumov v Sloveniji.

katarinca, ja to jaz resno mislim! kot ste pravilno ugotovili gre govora o kalifornijskih črvih (rdeči). deževniki, za kaj takega niso prmierni!

včeraj sem končno našel prodajalca in sicer ribiško trgovino. mi bodo poslali preko pošte, ne bo prišlo drago.

kot se sprašujete, zakaj bom to sploh imel in kje.
bom naredil vodič o kompostiranju s črvi na tem forumu, če želite.
pravilni izraz za to vrsto kompostiranja je vermikultura.
ideja je, da ti črvom narediš nekako improvizacijo okolja, kjer jim bo udobno. vedno več ljudi ustvarja prenosne komposte za črve.
malo več o tem bom pisal v vodiču. mimogrede, to zavzame zelo malo prostora, nič ne smrdi in je zelo uporabno!

torej ustvariš pogoje za preživetje in pa hrano, ki jo nato črvi predelajo.
nastaja vermi kompost (črvni kompost). če želiš iti korak dlje, poičakaš tako dolgo dokler od vsega skupaj ostane še samo drek od črvov. hehe. sliši se noro ja, ampak to je ena izmed najbolj kvalitetnih zemelj, kar si jih vrtnar želi! da, čisto podobno je zemlji.
z nekaj iznajdljivosti lahko pridobivaš tudi visoko kvalitetno tekoče gnojilo. super je!

ljudje, zelo vas vabim, da se o tem malo več pozanimate, ker bo to ena izmed najbolj razširjenih oblik kompostiranja v prihodnosti. v bistvu je že!

vodič pride kmalu. samo da dobim črve v teku naslednjega tedna. upam, da pridejo že jutri, ker sem že pošteno neučakan.

pa lep pozdrav prijatelji moji. naj svet ostane zelen!

[katrinca]

Saj vem da resno misliš. Pa vidim, da si stvar dobro naštudiral, zato ti tud vprašanje kje dobit črve naj ne bi predstavljal neki problem. In ziher so koristni, drugače ne bi obstajale fame, ki se ukvarjajo z vzgojo. Malo me plaši dejstvo, da se lahko preveč razmnožijo.
Zdaj sem pa postala radovedna tako da: "Ti le ustvari vodič!" Se bomo kaj naučili! več glav, več ve. Kakšni so ti prenosni komposti? Koliko so veliki?
To da imajo iztrebki deževnikov najboljšo sestavo je pa tako dejstvo!
Ampak zakaj domači ne ustrezajo?

Pa veliko uspeha!

[peaceful]

prenosni kompostniki so doma narejena zadeva iz plastičnih posod itd. velik je kolikor hočeš. prilagodiš ga glede na svoje potrebe.

lahko je čisto mali, kot vidiš tu: (sistem nadgrajevanja, za lažje zbiranje črvov in končanega materiala)


glede črvov. saj so tako vsi uporabni samo nekaj bistvenih razlik je.
rdeči kalifornjiski so najboljši oz. najbolj pridni pri predelavi. so tudi vrsta, ki živi oz. se prehranjuje tik pod površjem zemlje, zato so tudi najbolj primerni za v doma narejene kompostnike. zemeljski vemo radi kopljejo, zato najbrž ne bi imeli dovolj prostora, razen če bi zgradili zelo globok in velik kompostnik.

komaj čakam, da nardim vodič. bom vse zajel noter. vse!
upam, da koga opogumim!

-peaceful

[Pepe]

Peaceful, a bi se dalo zvedeti, kje si jih naročil? Jaz se že nekaj časa ogrevam za njih.

[peaceful]

Naročil sem jih preko telefonske številke 031 835 899. Mitja je kontaktna oseba.

malo več informacij
http://www.som.si/vabe.trnek.module.php?id=7

zgoraj vidiš oglas, ki vsebuje številko, ki sem jo omenil zgoraj.

[muha]

Peaceful, ampak jaz si nisem nikoli nabavila kalifornijskih deževnikov (črvov), pa sem že v prvem kompostnem kupu zagledala celo divizijo tistih kratkih, rdečkastih, ki jim pravim "kompostni deževniki". Tudi ti so se zadrževali predvsem v vrhnjih plasteh. Takih deževnikov prej v naravi sploh nisem opazila. Ti "naši" se menda hitro množijo dokler je dovolj hrane, potem pa kar izginejo. Ta teorija se je pri meni izkazala za pravilno.
Sedaj pa res ne vem, ali je med tistimi "pravimi kalifornijci" in "našimi kompostnimi deževniki" sploh kakšna razlika Ali pa nekdo samo lepo služi na ta račun

Upam, da boš poročal, kako stvar napreduje. Komaj čakam.

Lp

Pripis: sem pogledala še tvoj link, sedaj mi je pa jasno, očitno sem jih dobila iz gnoja.
Pa še nekaj - izgleda, da so bananini olupki smrt za te deževnike. Tisto leto, ko sem kompostirala tudi te (nisem vedela, da se jih ne sme ), ni bilo niti enega v celem kupu.

[peaceful]

ja, to so enake vrste.

velika razlika je med navadnim zemeljskim deževnikom in pa kompostnim črvom. slednje lahko najdeš v kompostu, ampak jaz trenutno nimam primernega komposta.

[katrinca]

Čakajte malo! Jaz nisem nikol kakega gnoja nabavla, pa mam v kompostu take drobne rdeče. Od kod so se pol vzeli? Vedno sem mislila, da so to pač mladi navadni deževniki, ki so se pač na hitro razmnožili, ker je blo hrane naenkrat na pretek. Prišli od nekod iz zemlje in ko so svojo funkcijo opravili se spet poskrili.

[nadobudnez]

Tema je res zanimiva! Naj povem to, da če je deževnik majhen in rdeč še ne pomeni, da je Kalifornijski. Obstaja jih namreč ogromno vrst, toda mi jih ne poznamo ker so ves čas pod zemljo, ne pa tako kot kakšni ptiči vedno na očeh. Tako v kompostu lahko najdeš precej vrst deževnikov in tudi veliko število. Vknjigi Živali naših tal so podatki, da je teh živalic v kubičnem metru lahko tudi nekaj tisoč (čeprav sem nekoliko v dvomih ) Glede kompostiranja bi pa rad omenil, da sem nekoč videl ene posebne črve za kompostiranje. Bili so nekoliko drugačni od deževnikov, saj so bili bolj podobni ličinkam majskih hroščev, le veliko večje. Mislim da se noben deževnik ne more meriti z njimi! Pojedo vse! Pod to mislim res vse, kajti pojedo celo meso, ostanke rib, drobne kosti, krompir... Žal pa ne vem kako se jim reče in tudi to ne kako prenašajo zimo. Videl sem jih pri znanki na primorskem in so se mi zdeli fantastični. Če kdo ve kaj več, naj prosim napiše, ker tudi mene zanima

[zupka]

Pri nas se vsako leto, ko nabavimo hlevski gnoj, v njem zaredijo rdeči deževniki – gliste, tako da je pod površino gnoja vse rdeče. Popolnoma verjamem podatku, da jih je na m3 več tisoč. Ta gnoj popolnoma predelajo. Poleg imam kompostnik, v katerem so samo odpadki iz zelenjavnega vrta. V njem teh deževnikov še nisem zasledila. Ko gnoj porabimo, deževniki izginejo in se v polnem številu ponovno vrnejo ob novi pošiljki gnoja.

[peaceful]

ogromno vrst črvov je. moram se malo pozanimati.
vem toliko, da za NOTRANJI vermikompost pri hranjenju neprimerni kakršnikoli iztrebki, mlečni izdelki, olja...

katarinca,

Čakajte malo! Jaz nisem nikol kakega gnoja nabavla, pa mam v kompostu take drobne rdeče. Od kod so se pol vzeli? Vedno sem mislila, da so to pač mladi navadni deževniki, ki so se pač na hitro razmnožili, ker je blo hrane naenkrat na pretek. Prišli od nekod iz zemlje in ko so svojo funkcijo opravili se spet poskrili.

zato je tvoj kompost uporaben in koristen. potek gnitja privabi neskončno število mikroorganizmov, organizmov, raznih bitij. te razkrajajo kompost.
zanimivost je, da se recimo črvi (ne vem za ostala bitja) hranijo z bakterijami, ki razkrajajo kompost.
zanimivo je, kajne? vse je povezano. tudi naša življenja so, hehe
da ne zabluzim
vso to razkrajanje, ki ga opravljajo vsa ta bitja napravijo kompost živ. in to je tvoj glavni namen. z kompostom daš ti zemlji biološko živost in polnost.

zupka, ja, hlevski gnoj je zelo bogat. v bistvu je vsak iztrebek, ki prihaja iz rastlinojede živali zelo primeren za gnojenje.

nadobudnez, žal ti ne morem pomagati...

[katrinca]

Hvala Peaceful, ampak jaz še zmeraj ne vem kake deževnike mam.....

[peaceful]

jaz tudi ne, hihi
imaš neko vrsto kompostnih črvov, ki so definitivno uporabni za vermikulturo.
pa oprosti, sem šele zdajle opazil, da si katrinca in ne katarinca. lp
-p

[katrinca]

A radovednost mi ni dala miru.... Torej: deževniki (Lumbricidae) spadajo v družino maloščetincev (Oligochaeta), dolgi so od nekaj centimetrov do nekaj decimetrov, rijejo v substratu in se hranijo z organskimi ostanki. V Sloveniji živi okoli 70 vrst:
-navadni deževnik(lumbricus terestris)
-zeleni deževnik(Allolobophora chlorotica)
-rdeči deževnik(Lumbricus rubellus)
-smrdljivi deževnik(Eisenia foetida)
-rdečkasti tubifleksi, ki živijo v blatu onesnaženih vodotokov
Kalifornijski deževnik pa naj bi bil vzgojen s selekcijo iz rdečega.
Torej predvidevam, da mam lumbricus rubellus. V bistvu je tako vseeno kako se mu reče, važno je, da delo opravlja dobro. In to ga.