Pa še nekaj! Mi je prav žal, ampak vse teme glede tega so zaklenjene in nimam nikamor napisat svojega mnenja:
Jaz marihuane ne uporabljam ne v medicinske namene, niti ne v užitkarske, pač pa imam zelo velike probleme z živci in sem psihično nestabilna (ne me takoj na križ pribit). To pomeni, da sem velikokrat v stanju, ko bi bila nujno potrebna apaurina (hudo močno pomirjevalo). Sem ga tudi dobila, z receptom in po legalni poti, potem pa sem mesec kasneje po pomoti videla, kaj je nastalo iz človeka, ki je bil včasih moj najboljši kolega. Zaradi podobnih situacij, kot pri meni je dobil apaurin, jemal ga je in njegovo telo je postalo imuno nanj, zato mu ni več pomagal. Ker ga nič več ni pomirilo, je na kolenih prosil, naj ga odpeljejo v Begne (ustanova za bolnike s psihičnimi motnjami v Begunjah na Gorenjskem). Tja so ga tudi odpeljali. Ne vem, kaj so z njim počeli in ne vem, na čem je bil ampak vem, da je od tam prišel drug človek. Človek, ki ne pozna smeha, človek, ki ga ves čas samo skrbi za povsem brezvezne stvari. Probleme, da ne bomo v zmoti, ima še vedno, le da ga je zdaj tako sram, da mu pomirjeval ni potrebno vzeti, ker se brez pardona zapre v sobo in ga dva dni ni ven.
Zato, ljudje, jaz ne uporabljam pomirjeval in pospešeno končujejo v smeteh. Zato pa uporabljam marihuano. Ker 'đoint', kakor temu pravite, obremenjuje živčne povezave, tudi moji živčki izgubijo zagon za uničevanje vsega, tudi mene. Ker se mi v stanju zadetosti 'ne da' razmišljat o ničemer, enostavno preidem tisto uro, ki bi brez 'đointa' služila izpadu, ta pa za sabo pusti prepire, uničeno lastnino, utrujene osebe, ki so me mirile, navsezadnje pa le še poveča psihične težave, ker je v celoti negativen.
Jemljite to, kakor hočete, ampak jaz bi brez marihuane zdaj prav gotovo že imela nekaj prav lepih brazgotin, naše pohištvo bi se že nekajkrat zamenjalo, znalo bi bit, da bi tudi jaz že prosila, naj me odpeljejo v Begne.
Povedala bi pa še, da se ne morem odločit ali sem za ali proti legalizaciji, ker ne vem, kakšne bi bile posledice. Vem samo, da je moj brat kadil marihuano, ko je delal faks z desetkami in vem tudi, da mi mulci za vogalom ("Stari, hit pusprau, en gre, mejbi je škif!" in ko grem mimo: "Pizda, model, zdej sm pa stresu, k se dereš zarad ene hude mačke!") vzbujajo sram in gnus do moje lastne generacije, ker se ne znajo zadet z ljubeznijo, interesi in uspehom (mene zadane skrb za moje rožice).
Hvala!
Zdaj mi je vseeno, če se tema zaklene, ker sem končno povedala, da ste vsi po vrsti čoravi, ker se prepirate o tem, ali je marihuana dobra ali slaba. Meni pomaga, tistim mulcem za vogalom, ki se bodo kasneje preselili pod Kokrški most, ker jim marihuana ne bo več dovolj, pa bo uničila življenje.
Cleia