Imam precej Salvie divinorum za razsirit naokrog. Ker pa imam rad nenavadne roze, bi menjal potaknjence za potaknjence/semena katere od naslednjih rastlin:
- Mandragora autumnalis (Solanaceae)
- Scopolia carniolica (Solanaceae)
- Lagochilus inebrians (Lamiaceae)
- Salvia apiana (Lamiaceae)
- Mentha pulegium (Lamiaceae)
- Marrubium vulgare (Lamiaceae)
- Teucrium botrys (Lamiaceae)
- Lycopus europaeus (Lamiaceae)
- Ocymum sanctum (Lamiaceae)
- Heimia salicifolia (Lythraceae)
- Aspalathus linearis (Fabaceae)
(Piste na PM, ce imate moznost dobit kaj od tega. Ne, denarja ne bom vzel. Bom pa povecal zgornji spisek roz, ko se se katere domislim. Mogoce kdo kaj ima. Navsezadnje niso vse zgoraj navedene rastline nedostopno redke...)
Najprej nekaj taksonomskih podatkov.
Rastlina ima stirirobo, do centimetra siroko steblo s kolenci. Na kolencih so namesceni pari 10-30 centimetrov dolgih, nekoliko elipsastih listov svetlozelene barve, ki so ob robovih nazobcani. Listi so gosto porasceni z drobnimi prozornimi dlacicami (trihomi) ter imajo z zgornje strani vidno izrazito, svetlo zeleno osrednjo zilo s stranskimi zilami, ki izhajajo iz nje. Ce rastlina dobro uspeva, se trihomi svetijo podobno kot dlaka na zdravem psu ali konju, listi so temnejse zeleni, listne zile pa svetle in izrazite.
Visoka je navadno od 20-50 centimetrov, videl pa sem tudi ze dober meter visoko, tako da v visino/sirino rastnih omejitev prakticno nima. Ko v naravi stebla postanejo predolga in listje pretezko zanje, se zlomijo, padejo v zemljo, se ukoreninijo in rastejo naprej.
Ob stebelnih kolencih so zametki rastnega tkiva. Navadno so na miru, ce pa imajo dovolj svetlobe oziroma osrednji vrh rastline manjka, pricnejo rasti in rastlina se razveji (kar je sicer zelo redko).
Cveti bledomodrikasto (cvetovi so izredno lepi in spominjajo na cvetove sijajne kadulje); cvetovi jo izredno izmucijo in navadno po cvetenju odmre (enoletnica?). Na sreco cveti zelo redko - ponavadi ob pomanjkanju svetlobe.
Spada v druzino ustnatic (Lamiaceae), znotraj druzine ustnatic pa v rod kadulj (Salvia). (Ki ima preko tisoc predstavnikov. Nekatere znane rastline tega rodu so zajbelj (S. officinalis), travniska kadulja (S. pratensis), lepljiva kadulja (S. glutinosa) kot primeri evrazijskih kadulj in sijajna kadulja (S. splendens), bela kadulja (S. apiana), skrlatna kadulja (S. coccinea) kot primeri ameriskih kadulj. Raslina je izvira iz Mehike in je torej bolj sorodna npr. sijajni kadulji kot zajblju.) Redko cveti (glej spodaj), se redkeje semeni in sploh totalno redko njena semena tudi vzkalijo (to nakazuje, da gre za krizanec in da bi se rastlina torej morala imenovati Salvia x divinorum kot neploden hibrid, ampak to so ze finese)...razmnozuje se, kot sem ze omenil, s stebelnimi potaknjenci iz polomljenih stebelnih clenov. Njeno klasicno nahajalisce je planota Oaxaca v Mehiki in do sedaj ni bila odkrita nikjer drugje.
Divje rastocih rastlin niso nikoli nasli (kar ne izkljucuje njihovega obstoja). Vecina rastlin, ki so danes "v obtoku", izvira iz poganjka, ki ga je leta 1968 Gordon Wasson dobil od mazateske zdraviteljice Marie Sabine (= "Wasson/Hoffman strain"). Mazateki imajo rastlino zasajeno ob potokih in jarkih proc od svojih domov in jo uporabljajo za zdravljenje razlicnih bolezni (bodisi fizicnih bodisi metafizicnih...prvo zdravilo so sicer gobe, ce pa gobe ne pomagajo, pa posezejo po temle).
Kar se tice vzgoje:
Velika vecina spletnih (
http://www.erowid.org ) in drugih navodil za vzgajanje pravi, da S. divinorum potrebuje polsenco in visoko stopnjo zracne vlaznosti. Ze tri leta gojim nekaj rastlin v "popolnih" pogojih in so...povprecne. Imam pa eno, ki je stara okroglo eno leto in je bila vse poletje na mocnem popoldanskem soncu...vsako popoldne je povsem ovenela in se zopet pobrala nazaj, ko je sonce zaslo. Zdaj ima sest vrhov, visoka je dobrega pol metra, listi pa so dolgi od 20 do 25 centimetrov in se cudovito svetijo.
Tako da ne vem. Skodilo ji sonce ravno ni...
V polsenci in pod visoko zracno vlaznostjo v redu uspeva, se pa nekoliko razvadi in rata svoh. Najbolje je vzgojit eno, in jo, ko je kolikor toliko velika, razrezat na stebla in potaknjence, ter te potaknjence in stebla (za stebla ni nujno, da imajo liste, imajo naj pa vsaj dvoje kolenc in naj bodo pravilno obrnjena) gojiti v razlicnih pogojih. Ce se dobro pocuti, rase ko kopriva in dlacice na listih se svetijo.
Drugace pa po mojih izkusnjah cez poletje cim vec vode, cim vec sonca in cim vecji tegelc. Pozimi naj miruje. Zalivanje se zmanjsa, dnevi naj bodo kratki (ce ima premalo svetlobe, pricne cveteti)....zrak pa ne prevec vlazen, ker lahko pricnejo gnit koreninski vrsicki (indikator: crne konice listov kljub vlaznemu zraku)...pa tudi ne prevec suh, ker lahko dobi rdecega pajka ali kaksno drugo neprijetno zival. Eksperimentirajte! Rastlina se zdalec ni povsem raziskana.
Kar se tice ucinkov:
V trihomih na povrsini listov je grencina salvinorin-a, ki aktivira kappa-opioidne receptorje (biokemija mozganskega delovanja NI moje podrocje, zato tu nimam kaj razlagat), ki jih zbudi tudi LSD...razlika je v tem, da LSD zbudi tudi celo serijo drugih receptorjev in se teh le bezno dotakne, salvinorin-a pa se obesi zgolj na te in njihovo aktivnost nabije v neslutene visave. Ucinek je se najbolj podoben sanjam ob globokem spancu (tistemu krepcilnemu, ne tisti tecni zalimanosti, ko gres dremat ob treh popoldne in se zbudis ob sestih zvecer). Spekulacija: med spancem te vrste se telo regenerira in pociva, zato ta nenaden trip v svojo podzavest menda zdravi. (Meni je tripanje s to rozo pozdravilo prehlad, zobobol, vrocino, krce v zelodcu, macka in depresijo.)
Rastlina se kadi v vodni pipi (doza enega lista, ~500 mikrogramov salvinorina-a), zveci v ustih (doza petih, sestih listov) ali pa namaka v alkoholu za travarco, pardon, tinkturo. Pri kajenju je potrebno paziti, da se skadi cim vec v cim krajsem casu...tudi zadrzevanje dima v pljucih je potrebno. Ker salvinorini gorijo nekje pri dvesto stopinjah, je priporocljivo imeti vzigalnik z zelo vrocim plamenom.
"Trip", ki sledi, je nepredvidljiv. Ucinki kajenja nastopijo takoj in nenadoma (ali pa sploh ne) in trajajo pet do deset minut. Karkoli se je ze cloveku dogajalo med tistimi petimi do desetimi minutami - ko popusti, je glava navadno sveza in bistra, obcutja pa prijetna in lagodna. Ta afterglow prijetnih in lagodnih obcutij lahko traja zelo dolgo casa in zapusca telo polagoma in neopazno. Ucinki zvecenja listov so drugacni, globji in nastopijo sele priblizno pol ure po zauzitju...meni osebno povzroci zvecenje bolj subtilne halucinacije, vizualni spomin in razmisljanja, glavobol in potenje. Cistega salvinorina-a nisem nikoli poskusil (ceprav ga imam), menda pa je...prevec. Overdose cloveka ne ubije, mu pa bojda docela spodnese zavest za kratek cas, tako da nimas nic od njega. Mimogrede, nihce se od salvinorina-a ni umrl.
Ne pricakujte, da vam bo ta roza sluzila kot legalni nadomestek za katero od ilegalnih psihoaktivnih substanc. Ne gre. Njeni ucinki niso primerljivi z nobeno drogo, pa naj gre za travo, gobe ali MDMA. Toleranca se na zacetku vasega...odnosa znizuje z vsakim poskusom, na lepem se pa zlomi in za neko obdobje sploh ne ucinkuje vec. (Veliko, veliko, veliko je pri tej rastlini odvisno od uporabika in okoliscin. Po mojih izkusnjah velja da vec ko pricakujes, manj dobis.) In kako to izgleda? Hja, polne doze nisem nikdar vzel. Sem pa imel obdobje, v katerem sem rastlino kadil na dva-tri dni (ni bilo potrebe...samo hotel sem ugotoviti, kje se zacne toleranca)...kdaj pa kdaj me je dobesedno streznila do kosti in mi dala svez pogled na stvari, ki sem ga bil prisiljen sprejeti in se samo smejati stvarem, ki so me drugace tezile in morile...drugic spet me je kar potegnilo v nekaksna cudna vesolja, ki so nastala iz drobnih, drugace neopaznih reci v okolici. Nikoli ni zamorila (ne mene ne nikogar, ki ga poznam, mimogrede) in nikoli ni dajala nobene potrebe, da bi jo vzel se.
Ni rastlina, ki bi jo kadil in z njeno pomocjo pobegnil dalec proc od vseh tezav. Je bolj rastlina, ki bi jo kadil in bi bil nato prisiljen te tezave resiti.
Se nekaj. Zadnje case grozi rastlini v razlicnih drzavah uvrstitev na I. stopnjo PAS, kar bi jo naredilo za strogo prepovedano, skodljivo in neprimerno za uporabo v zdravstvu. Rad bi pripomnil, da si S. divinorum takega slovesa nikakor ne zasluzi. Njen potencial za zlorabo je zaradi nepredvidljivosti in intimnosti ucinkov izredno nizek in nikakor ne more rastline spravit "na ulico". Potenciala za psihicno oz. fizicno odvisnost prakticno ni (ce se je nisem jaz navlekel po dveh mesecih redne uporabe, potem dvomim, da se je sploh kdo lahko!). Ucinki imajo po nekaterih raziskavah (malo poglejte na Google, bote ze kaj nasli) zdravilne posledice za clovesko psiho, zaradi svoje ociscevalne sanjske narave pa bi se po mojem mnenju lahko nadzorovano uprabljala v zdravstvu za zdravljenje tezkih bolezni na neraziskanih, placebo osnovah (rak?). Italija je trenutno nam najblizja drzava, ki jo je uvrstila na listo prepovedanih substanc (in sicer na prvo stopnjo, na raven totalnega strupa brez slehernega pozitivnega aspekta!). Menim, da ni vec prav veliko casa na voljo in da jo bo hlapcevska Slovenija po zgledu nekaterih evropskih drzav brez trohice razmisleka butnila na nivo trave, DMT-ja in LSD-ja...in takrat nam nic vec ne more pomagat.
(Upam, da je tekst kolikor toliko razumljiv in koherenten. Ko zacnem pisat, se tezko ustavim. =P Ce je notri cel kup kontroverznih podatkov, pa ne morem pomagat.)
Zadnjič spremenil Gost, dne 16 dec 2005, 22:29, skupaj popravljeno 1 krat.