forum RASTLINE.COM - sobne rastline

[ZDENKO]

VZGOJIL BI VINOGRADNIŠKE BRESKVE IZ KOŠČIC. ALI NAJ KOŠČICE PREJ NALOMIM, DA PREJ POŽENE ?
KOLIKO ČASA KALI OZ. TRAJA, DA POŽENE RASTLINA ?

[borutcerkvenic]

Hojla!
Koščice najbolje, da posadiš kar v zemljo, brez lomljenja. Dolgo bo treba počakati, da ti bo kaj zraslo.
LP

[sadjar]

Jaz sem peške od sliv lani spomladi kar med jagode razmetal. Do jeseni so bile lepe sadike. Letos pa ji bom cepil. Nisem jih pa nič lomil. Se mi zdi, da bi tudi pri breskvah deloval podoben postopek. Razen če niso take sorte, da peške ne kalijo več.

[ZDENKO]

ODGOVORA NIMAM, KER ZOPET SPRAŠUJEM.
TO, DA JE TREBA "DOLGO" ČAKATI VEM, TODA KAKO DOLGO ?
DVA MESECA ?

[Roman]

Pri vsakem sajenju semen sadnega drevja je pomembno da seme (peške, koščice) nekaj časa obmirtuje pri nižjih temperaturah (ne vem kako se strokovno reče temu mirovanju) šele nato je sposobno če vsebuje še kalus kaliti in pognati rastlino. Za različna semena je različno časovno obdobje (češnja je 145 dni) seme moraš pazljivo posušiti vendar ne na soncu (temperatura do 23 oC), nato pa ga shraniti v mivki v hladilnik (3oC) da miruje. Spomladi ga posadiš manjša ko je peška plitveje se sadi. Peške se sadi nekaj centimetrov, debelejše (oreh, breskev pa malo globje (5-7cm). To je na brzino o peškah in koščicah.
Več lahko zaslediš v knjigi Razmnoževanje sadnih rastlin, Julija Smole, izdal pa jo je Kmečki glas.
Veliko uspeha, LP Roman

[jeger]

Jaz sem enkrat to poskusil s slivami, pa mi ni uspelo. Ali je bilo premalo mrzlo v hladilniku, ali jih nisem dovolj posušil prej... nena vem. No uspelo pa mi je pri vinogradniških breskvah.
Postopek pa se imenuje stratifikacija ( da mora biti seme nekaj časa pod vplivom nizkih temperatur, da kali).

Jaz sem pustil koščice kar na travi, pa je sneg opravil svoje, potem pa sem jih spomladi pobral, jih namočil v vodo za 2-3 dni, da se napijejo vlage, pa potem v zemljo. Pognalo mi je 16 breskev, nena pa se spomnim, koliko jih je bilo vse skupaj, tako da ne morem povedati, kakšen je bil izplen. Letos pa še čakam, da mi požene nova runda breskev. Fora je v tem, da se pri breskvah da pridobiti takšne sadike, kot jih recimo kupiš v drevesnici....

No v knjigi Razmnoževanje sadnih rastlin ali v Sadnem vrtu piše, da je potrebno, če cepiš in zavežeš z rafijo, odstaniti rafijo po 3 tednih... No temu ni tako, po tem času se deblo ali veja ne odebeli toliko, da bi se zažrlo v lub. No povedati hočem, da mi je uspelo po nevem kolikih poskusuh cepiti češnjo na slivo; lepo je pognala , veliki listi, potem pa sem odtranil rafijo, in je vezno mesto počilo škoda ne, sam sem zafrknil zadevo

Zdaj pa je najbolje, da kar poskusite cepiti NA SPEČE OKO, uporabljajte gumice, ki jih ni potrebno odstraniti in uživajte, ko vam kaj uspe precepiti.

Zadnjič je bilo po TV, da je v tem času možno cepiti, recimo koščičarje. En gospod je precepljal marelice.... Iz enoletnega lesa so letos pognali listi, in te je odrezal in potem precepil. Jaz sem to poskusil prei češnjah, zdaj pa čakam, kaj bo. Verjetno uspeh temelji na tem, če poženejo zalistniki , potem ti uspe

[Roman]

Zdenko, tudi jaz sem se igral z cepljenjem, po gozdu, doma z pečkami in tudi jaz sem po 3 tednih prerzal rafijo oziroma gumice in se je lubje odprlo in oko (speče) posušili in ni bilo nič. V primerih ko pa sem gumico pustil mi je uspelo. Cepil sem tudi na eno češnjo več sort, tako da rastejo različne veje. Vse se lahko proba in če je v veselje je to lep hobi,...
Lp Roman

[jeger]

He he, če si meni odgovoril ROMAN, sem jeger ali pa pravo ime DEJAN, če pa si Zdenkotu, pa ni panike

No glede češenj si tudi jaz želim, da bom to naredil, da bo več sort na eni drevi. Če koga zanima, pa če še nima, imam v Halozah "belice"; to so češnje svetle barve, rumene, zelenkaste- osvežilnega okusa, ko so dovolj zrele seveda.
Pa eno staro sorto imam, stara preko 80 let; zelo dobre češnje, sladke, sočne, nečrvive - samo precepit si jo morem, ker gre drevo počasi proti koncu

Imam tudi domače slive, so zelo velike, nečrvive (oz zelo malo je črvivih) - je pa fora, da se pojavlja izmenična rodnost! ali zaradi obilnega pridelka ali zaradi neobrezovanja No lani jih je blo ogromno, letos pa še več huh