forum RASTLINE.COM - sobne rastline

[alpi80]

lep pozdrav
na bolhi sem videl to...

http://www.gophoto.it/view.php?i=http://mmc.bolha.com/3/image/173492/173902/Paulownia-Shan-Tong-sadike_538981af0bd19.jpg

malo bi morali omejiti te tuje vrste,spet iz kitajske neka hitro rastoce drevo,bla bla bla...

da se ne bi ponovila izkusnja: veliki pajesen,se kdo spomni,na krasu se borimo proti njemu a je boj toko rekoc ze v naprej izgubljen
l.p.

[geocalyx]

To drevo sem videl nekje na Tolminskem - menda v Mostu na Soči ali nekje pri Modreju, ne spominjam se točno. Tudi po Mariboru je nekoč raslo med tlakovci in po opuščenih fabrkah (Talis) in tudi iz Ljubljane in Celja se ga spomnem. Sicer ga v mestnih zasaditvah vidiš, a je bolj redko.

Pajesen je sicer glavna panika zato, ker se pojavlja tam, kjer nočemo imeti dreves. V podrasti mladice hitro propadejo - rabijo bodisi RES veliko sonca (odprta scena, nizka trata) bodisi toploto s tal (asfalt). Na Primorskem je problem zato, ker so tla dovolj topla, da mu omogočajo rast tudi v bolj senčnem okolju med tistimi uvitimi tratami, pa tudi rast konkurence je bolj sezonska in zelišča, ki bi lahko metala senco v nizko podrast, poleti izginejo. Sicer pa rabi bojda ful vode in je lahko s svojo globoko korenino tudi indikator vodovodne cevi ali drugih podzemnih vodnih rezervoarjev. V Kranju imamo dve drevesi, ki sta stari nekje 60 let in v neposredni bližini kanjon reke Kokre, zaraščen z vsem živim iz vsega sveta...kjer pa pajesena ne najdeš, kljub temu da njegove mladice srečuješ ob starih pločnikih in stavbah višje v mestu. Konkurenca je enostavno prehuda zanj - jesen, brest, bršljan, tri vrste javorja, skobotovec, dren v drevesni plasti in repuh, kresničevje, brstična konopnica, špajka, oljna bučka, navadna zmečkanka, sinjezelena robida, tri vrste nedotik, dve vrsti zimzelena, topinambur, zlata rozga in nekaj malega japonskega dresnika, občasno pa reka prinese še kaj bolj odštekanega (npr. dlakavo tkalsko ščetico z vzhodne Slovenije) - v zeliščni plasti. Nikjer pajesena, kar zrase mladic so vse rumene in nikakve. Rad bi povedal samo to, da ta zadeva ni več tako zelo invazivna, ko je treba enkrat zobe pokazat in zdi se mi, da večina tovrstne (sicer upravičene!) paranoje pride iz ZDA, kjer vrtnarji na debelo uporabljajo herbicide in so upotošili svojo neposredno okolico do te mere, da je na njenih površinah lahko invazivna že vsaka resna pionirska rastlina, ker pač nima konkurence. Tudi pri nas najdeš take reči prejkone tam, kjer je človek iztrebil vse drugo (Kras in Obala sta polna takih krajev, zadnje čase pa je tega vse več tudi v vzhodni Sloveniji, predvsem na gramoznih odlagališčih) in ja, za mestno zasaditev najbrž že niso primerne. Domači naravi pa ne predstavljajo prevelikih problemov ... vsaj ne v primerjavi z upostošenjem, ki ga nad preveč sezonsko podrastjo lahko izvedejo pri nas itak avtohtone rastline, recimo bršljan ali zimzelen. Ailant v divjini pri nas najdeš v bližini kake vasi z avtoprevoznim podjetnikom ali v ob gorskih cestah, daljnovodih in železnicah, na Primorskem pa predvsem tam, kjer je mogoč dostop do podzemne vode - svetlo in toplo je večinoma tam itak dovolj.

Mimogrede, v Ljubljani recimo že več kot desetletje raste čokoladna akebija. Invazivna rastlina nekje v ZDA, a pri nas se moraš vseeno potrudit, da jo najdeš. V desetih letih je prišla...čez cesto, kjer pod dvema (tujerodnima) vinikama in (domačo) sinjezeleno robido komaj še diha. Bermudski modri meček naj bi rasel v po kranju in okolici, pa ga nisem še nikoli videl. Naj te skratka nikakor ne navda malodušje nad uničevanjem avtohtone flore, navsezadnje je tu že zelo dolgo časa in tudi neka vrsta ailanta naj bi nekoč že rasla pri nas (endemit! po imenu Ailanthus gigas Unger). Za vsako rož'co zdravilo rase, se mi zdi. Torej, če se proti pajesenu boriš za hišo, mladikam našopaj gosto senco poleti, na nekako 30-45 cm višine. Recimo smrekove ali cipresove veje, aja pa nikakor ne meči čez mladice prsti ali bog ne daj gnoja! Proti pajesenu ob robu ceste pa ne moreš nič, bo treba ali stalno plet ali rob zabetonirat ali matično drevo znova in znova sekat, vse doker ne omaga. Res alternativna varjanta pa je, da nabaviš sviloprejke in jim ponudiš drevo.