forum RASTLINE.COM - sobne rastline

[minka]

Pozdravljeni!

Hišo imamo obdano s starimi hrasti, ki bi jih bilo potrebno pomladiti. Zanima me, če ima kdo izkušnje s tem oz. če pozna kakšno primerno literaturo. Hvala in lep pozdrav, Minka.

[psevdonim]

približno podobno vprašanje:
pred dvemi leti si je sosed naredil vinograd, sedaj pa ugotovil, da mu moj hrast dela senco in da naj ga posekam.
Mi na kraj pameti ne pade, še posebej ker gre za plazovito območje.

Nekje srednja pot bi bila hrast obrezati. Tako sosed nekaj let ne bi imel sence, hrast pa bi ostal.
Poznam primer, ko je divji kostanj rasel proti žicam in ga je Elektro popolnoma obrezal, tako da je ostalo samo deblo brez vej. A je kostanj pognal nove veje in veselo raste naprej.
Takšna operacija pa se pri hrastu menda ne obnese - se uniči.
Kakšen predlog, nasvet, praktični primer ?

[tinko]

Minka! Če so hrasti vitalni in jim veje ne odmirajo, jih ni potrebno pomlajevati. Če ti veje delajo senco, se tudi da rešiti. Če so preveč na kupu, se jih da razredčiti in pustiti najlepše, ostale porabiti za kurjavo. Kot vidiš, 100 če-jev. Priloži kako fotko ali pa me povabi na kavo, pa bomo uredili tako, da bo prav.
Psevdonim! Hrast raste na svojem mestu že 50, morda 100 let in nikogar ni motil. Sedaj se je našel sosed (ali pritepenec) in mu hrast dela senco. Sam(a) se odloči. Ali podreti hrast in te bo grel pozimi, s tem te bo pogrelo spoznanje, da si popustil(a) sosedu, ali pa pusti rasti hrast, da bo preživel mene, tebe in soseda (in če se kdaj reinkarniramo, nas bo hrast veselo pričakal ). Alojz

[emkey]

Tale tema diši po naftalinu

minka pravi:
... bolje pozno kot nikoli!

[psevdonim]

emkey, vem, da je tema bila odprta l. 2006, a je bolje, da so prispevki za eno rastlino zbrani pod enim naslovom. Toliko v pojasnilo ljubitelju rastlin, ki za kraj bivanja ne zna napisati drugega kot Spodnji Fukovci.

tinko, del problema je v tem, da hrast raste tik ob meji in del njegovih vej "smeti" po sosedovem z listjem, plodovi, ... zato bo treba najti neko srednjo pot - hrast ostane, a porezati veje na sosedovi strani.

Kot si napisal "Če so preveč na kupu, se jih da razredčiti in pustiti najlepše, ostale porabiti za kurjavo". Kdaj pa ? Tik pred začetkom pomladi, kot večino ostalega drevja ?
Slišal sem tudi, da hrast ne prenese obrezovanja "na balin", tako kot divji kostanj. Je to res ?

1. hrast v celoti
http://s9.mojalbum.com/hrast-foto_10437 ... 062127.jpg
2. samo krošnja
http://s9.mojalbum.com/hrast-foto_10437 ... 062124.jpg
3. obseg
http://s9.mojalbum.com/hrast-foto_10437 ... 062121.jpg
4. levo je vinograd
http://s9.mojalbum.com/hrast-foto_10437 ... 062130.jpg
5. v kakšnem času bršljan uniči drevo ?
http://s9.mojalbum.com/hrast-foto_10437 ... 062150.jpg

[tinko]

Če sta s sosedom v dobrih odnosih, potem malo popusti in drevo obžagaj. Če si upaš sam na drevo, se loti opravila sam, sicer pa zaprosi za pomoč.
Že zadnjič sem namignil, da je sosed moral vedeti, da mu bo hrast delal senco, ko bo zasadil vinograd. Tako, da ti ga verjetno ne bi bilo treba podreti, tudi če bi te tožil. Za motenje posesti z listjem je tudi vprašljivo, sicer pa si sadeže, ki padejo na njegovo parcelo, lahko lasti. Prav tako veje, ki rastejo v njegovo zračno sfero, enako so korenine, ki se zajedajo v njegovo parcelo, v njegovem lastništvu.
Divji kostanj, platana in še nekaj dreves je možno povsem obžagati. Za hrast nisem povsem prepričan, koliko zdrži obrezovanje. Vsekakor pa počakaj na staro luno, če boš obrezoval ta mesec.
Bršljan pa zasekaj čisto pri tleh, predno se razraste po drevesu. Alojz

[sasok]

5. Bršljan ne uniči drevesa, saj si lasti drevo kot oporo! V bistvu z drevesom tekmuje za svetlobo in vodo ter hranili, to pa je tudi vse! Če je drevo močno in zdravo mu ne bo težav.

[Pepe]

Hrast bo delal senco tudi, če polovico vej požagaš. Izvirni greh je tu nekje drugje. Če posadiš drevo na mejo posegaš po sosedovi lastnini! Sosed ima kot lastnik pravico uporabljati svojo parcelo, kot sam želi, pa četudi je "pritepenec"!
Sicer pa je lepo drevo in ga je škoda obrezati.

[Kajser]

Sosed ima kot lastnik pravico uporabljati svojo parcelo, kot sam želi, pa četudi je "pritepenec"!

Ima pravico uporabljati svojo, nima pa pravice diktirati drugim kaj jim bo raslo na njihovi....
Po slikah sodeč je hrast tam precej več časa kot vpleteni in očitno ni edino drevo v bližini...
Naj sosed premakne trto za 2m na sonce!

[vrtiček]

plodovi, ki padejo na sosedovo parcelo pripadajo njemu in se nima kaj pritoževat, ker tak je zakon. Mi imamo staro jablano, ki ima veje čez ograjo na sosedovo parcelo in vsa jabolka ki padejo tja jih nikoli ne gremo pobirat, ker je na njegovem, pa karče pa naj dela z njimi.

[Pepe]

Naj sosed premakne trto za 2m na sonce!

Postavi se v vlogo soseda
BTW, jaz sem tudi tak "sosed", ki mu je propadel vinograd (res da le ena trta) zaradi mejaša, ki je posadil ciprese na mejno črto.
Dobil sem nasvet, naj posadim robide, pa je res to rešitev?

[Kajser]

Naj sosed premakne trto za 2m na sonce!

Postavi se v vlogo soseda
BTW, jaz sem tudi tak "sosed", ki mu je propadel vinograd (res da le ena trta) zaradi mejaša, ki je posadil ciprese na mejno črto.
Dobil sem nasvet, naj posadim robide, pa je res to rešitev?

Se mi je zdelo da si tudi ti okusil "sosedstvo", pa vendar je bil tam hrast prej kot vinograd!
V tvojem primeru pa vinograd pred cipresi.

[sasok]

No, da izrazim svoje mnenje. Torej zanima me kdo je to drevo posadil? Gledam samo tako, da lahko drevo podre samo tisti, ki je drevo posadil in če je že starejše, kar izgleda tudi po obsegu debla, se jaz sosedu nebi pustil. Naj tako kot je bilo rečeno, prestavi vinograd na sonce.
Poanta, ne pusti se!

[tinko]

Kljub temu, da je tema iz naftalina, je postala zelo aktualna.
Ko sem podal svoje mnenje, sem izhajal iz stališča, da hrast ne stoji povsem na meji. Poleg tega je hrast tu 50 let, trte pa 2 leti. Tudi, če bo sosed tožil, bo dosegel le to, kar sem omenil v prejšnjem odgovoru. Lahko seka korenine na svoji strani, lahko obseka veje do tvoje meje in pobira plodove, ki padejo na njegovo zemljo. Več pa ne bo dosegel. Tudi, če hrast pade, so v ozadju še drevesa - slive?, ki bodo v napoto čez nekaj let. In te bo spet silil, da sekaj.
Če sem prav ocenil fotografijo, je on že počistil in izkopal svoja drevesa, ostal je le še tvoj hrast. Popravi me, če se motim. In pošlji še kako fotko, kje gre razmejitvena črta. Alojz
P.S. Lahko, da je sosed kupil to parcelo pred parimi leti in meja poteka na tem mestu šele nekaj let.
Bršljan pa odstrani čimprej. Pri znancu se je tako razbohotil, da je zamoril kar nekaj hrastov, predvsem mlajših. Ko se tako obraste in prekrije veje v krošnjah, se drevesa sušijo. Pomagam mu ga čistiti, a verjemi, da ga je potem veliko težje, ko ima bršljan premer debla 10 cm.

[psevdonim]

hvala za nasvete.
Ker s sosedom (zaenkrat še) nisva skregana, bomo poskusili po sistemu "volk sit - koza cela", brez odvetnikov in tožb, torej drevo ostane, veje proč. Me je pa kar pogrelo, ko je pred nekaj dnevi kuril tisti kup med hrastom in vinogradom in ogenj je seveda segal visoko v veje, ki pa so na njegovi strani, in kaj boš zdaj.... občutljive stvari.
Dodaten problem je še to, ker je slabo dostopno - najbrž bo treba dobiti kakšno traktorsko dvigalo in nekoga, ki ve, kako paziti nase in hkrati obrezati hrast tako, da ga ne bo uničil.

Zadaj je nekaj hrušk in sliv, ki pa niso tako visoke in (zaenkrat) še niso problem. Hruške in slive so sadno drevje, od hrasta pa nimam druge koristi kot to, da drži potencialno plazovito zemljo skupaj. Nekdo si pride nabrat želod, da potem iz tega dela kavo (menda), to je pa tudi vse.

Do sedaj sem mislil, da bršljan vleče hrano iz drevesa, na katerega je pritrjen in je drevo, "okrašeno" z bršljanom, obsojeno na propad. Bom bršljan odsekal pri tleh, pa bomo videli, kaj bo.

Meja poteka po tej trasi vsaj že 65 let. Večja drevesa, ki jih vidiš na sliki, so kak meter na moji strani, kup na pol zgorelega materiala pa na njegovi.

[Pepe]

Če se boš odločil za obrezovanje ti priporočam, da najameš strokovnjake. V nobenem primeru pa ne hodi z motorko v krošnjo, je glava vredna več od par deset evrov. Pri nas smo podrli eno staro drevo, plačal sem dobrih sto evrov in mi ni žal enega centa, ko sem videl, kako zahtevno je obžagovanje večjih dreves.
Ampak kot sem že rekel, senca bo ostala...

[Kajser]

Ampak kot sem že rekel, senca bo ostala...

.......drevo pa grdo in ničemer podobno.
Sosed iz dneva v dan bolj zaj***n.
Hrast bo požagan, vidva pa slej ko prej skregana!

[tinko]

Še moja izkušnja s hrastom. Na parceli na terasi je rastel hrast s premerom 30 cm. Požagal sem ga in pol metra stran posadil češnjo Van. Vsakič, ko sem prišel na njivo, sem del štora odsekal in pazil, da ni na novo odganjal. Štor je v dveh letih strohnel, korenine češnje so se vrasle v trohneče korenine hrasta. Češnja bujno in zdravo raste. V dvajsetih letih ima premer hrasta, medtem, ko ostale češnje precej zaostajajo za njo. Premisli: razumno s koristnim. Alojz

[psevdonim]

hvala za nasvet, mogoče bo prav prišel pri zelo zdelanem orehu, na katerem rastejo drevesne gobe, detelji poskušajo vrtati vanj, že porezane veje so bile takšne kot stiropor, a mi še vsako leto nasuje nekaj orehov.

Danes je v prilogi "Moj dom" članek z naslovom "Negovanje visokih dreves". Ne piše točno za hrast, na splošno pa naj bi bil najslabši čas za obrezovanje spomladi in jeseni, ko drevesa aktivirajo ali skladiščijo drevesne snovi. Delavci podjetja Tisa pa so navedeni kot strokovnjaki za to področje.

[psevdonim]

Urejeno. Veje ne delajo več sence, bršljan se tudi bolj slabo počuti.
Rezultat: sosed spet veselo kuri tik ob hrastu z namenom popolnega uničenja. Če mu bo uspelo drevo res uničiti, upam, da se bo naslednji dan potegnil plaz in odnesel njegov celoten vinograd in še njega zraven.

http://s9.mojalbum.com/hrast-foto_10437 ... 441448.jpg