ginko biloba

Diskusija o okrasnem drevju.
Breza, Javor, Kostanj, Lipa, ...

Moderatorji: dusanh, frenky, Moderatorji

OdgovorNapisal/-a ygregorn » 11 okt 2004, 12:59

Pri vsej proceduri priporočam še gas-masko, ker zadeva nevzdržno smrdi, ampak, da ne bo pomote kljub temu vzklije.

Veliko užitka pri pripravi :P :P :P :P

Tamara
ygregorn
Guru
Guru
 
Prispevkov: 378
Pridružen: 13 jun 2004, 10:56
Kraj: Celje

OdgovorNapisal/-a psevdonim » 16 avg 2007, 16:06

imam sadiko ginkga, visoko pribl. pol metra. Prosim za dva nasveta iz praktičnih izkušenj:

- kdaj presaditi v naravo ? Jeseni (novembra) ali spomladi (april-maj) ?
- koliko morajo biti oddaljeni zidani objekti - hiše, škarpe, asfalt ? Ima agresivne korenine, ali je lahko tik ob hiši ?
psevdonim
Guru
Guru
 
Prispevkov: 342
Pridružen: 23 maj 2007, 21:51
Kraj: Slo

OdgovorNapisal/-a sasok » 16 avg 2007, 21:00

pozdrav ginkga posadi oktobra, raste pa v Mariboru eno drevo od stavbe oddaljeno samo 2 metra in je že precej veliko, deblo ima premer 30 cm in ga očitno nič ne moti da je tam vkovan v beton in asfalt
Slika
sasok
Guru
Guru
 
Prispevkov: 613
Pridružen: 15 okt 2006, 20:29

OdgovorNapisal/-a metulj » 16 avg 2007, 22:15

Jaz drevesa raje sadim jeseni, ker se mi jih v pomaldanskih in poletnih sušah, ki so vse bolj pogoste, ne da zalivati. Če drevo posadim jeseni se do spomladi lepo ukorenini, odžene in je bolj trpežno za sušo. Tudi ginkgota sem pred leti posadila jeseni in se je lepo prijel.
Je pa trpežno drevo. Moj je preživel katastrofalno točo, zaradi katere je umrlo veliko dreves, sadno drevje nam še dve leti po toči ne rodi. Ubogega ginkgota je razklalo po dolgem in mu obelilo steblo, polomilo veje, amapk še kar raste.
Ko so na Hirošimo odvrgli atomsko bombo je bilo edino, kar je preživelo, drevo ginkga pred nekim svetiščem. :shock:

Mislim, da ima ginkgo globoke korenine in da ni nevaren za stavbe. Velikokrat ga vidiš posajenega ob stavbe, tako da mislim, da to ne bi smel biti problem.

Lep pozdrav
metulj
Guru
Guru
 
Prispevkov: 200
Pridružen: 25 nov 2005, 12:44
Kraj: Črnomelj

OdgovorNapisal/-a psevdonim » 17 avg 2007, 13:56

Če drevo posadim jeseni se do spomladi lepo ukorenini,
- no, na tale del se bom moral še privaditi. Malce nelogično je povezovanje trditev, da pozimi drevje miruje in da se do spomladi ukorenini. Mogoče miruje samo nadzemni del, pod zemljo pa dela 24 ur na dan, dokler je živo, neglede na letni čas... ?
Sadiko bom posadil kakšnih 5-6 korakov od hiše. Cigarovca, za katerega sprašujem na drugem naslovu, je verjetno treba držati na bolj varni razdalji ?
Metoda za sajenje je najbrž ista kot pri vseh (?) ostalih drevesih:
- skoplješ luknjo
- nasuješ gnoj
- na gnoj nasuješ zemljo in jo poteptaš
- na to daš korenine in sadiko privežeš ob kol
- čez korenine spet natlačiš zemlje
- še malo gnoja čisto pri vrhu
- zaliješ
- ograja, da živali pozimi ne požrejo ali srnjaki ne uničijo z rogovi
- ali bi bilo dobro znotraj te ograje natlačiti mešanico trave, listja, lubja, ... ... nekaj pač, kar počasi gnije in oddaja ravno prav toplote, da sadika ne zmrzne ? Ali pa bi se s tem sadiki poslalo napačno sporočilo, da je zunaj še dovolj toplo, sokovi ne bi šli navzdol,.... kaj pa vem :?
psevdonim
Guru
Guru
 
Prispevkov: 342
Pridružen: 23 maj 2007, 21:51
Kraj: Slo

OdgovorNapisal/-a PR-ST » 17 avg 2007, 14:33

, pod zemljo pa dela 24 ur na dan, dokler je živo, ne glede na letni čas... ?
Ja, ja. Koreninice pa kar rastejo. Pri iglavcih še posebej živahno.
..................................................................................................
Sadiko bom posadil kakšnih 5-6 korakov od hiše.
Dobro.
.......................................................................................................
Metoda za sajenje je najbrž ista kot pri vseh (?) ostalih drevesih:
- skoplješ luknjo.
Da.
.................................................................................................
- zaliješ.
Da. In zalivaš. In zanesljivo zalivaš, da se gruda NIKOLI ne presuši. Posebej pomebno pri sadikah, katere so bile vzgojene v šotnih substratih.
In nato kupljene v "vrtnih centrih".

.....................................................................................................
- ograja, da živali pozimi ne požrejo ali srnjaki ne uničijo z rogovi.

Zelo, zelo nujno. Ginko je prava vaba za srnjake. Izredno nevarni so tudi mački, na deblu radi "kremplje brusijo".
.......................................................................................................
- ali bi bilo dobro znotraj te ograje natlačiti mešanico trave, listja, lubja, ...
Ne kompliciraj -
Če sadiš drevesce ob hiši, samo skoplji malo večjo jamo in dodaj vrtno zemljo (recimo, da si jo sposodiš pri zelenjavi).
Prvo leto nobenega dognojevanja ! In nasledja leta čim manj.
Nevtralna zastirka na suhih tleh zaželjena. Na mokrih tleh - škodljiva !
Uporabniški avatar
PR-ST
Guru
Guru
 
Prispevkov: 221
Slike: 14
Pridružen: 25 maj 2007, 21:55
Kraj: Kamnik

OdgovorNapisal/-a PR-ST » 17 avg 2007, 14:43

Cigarovca, za katerega sprašujem na drugem naslovu, je verjetno treba držati na bolj varni razdalji ?
.............................................................
Oprosti, samo vprašanje o skladnosti -
Elegantno, tempeljsko trevo in komunalec - bosta pasala blizu skupaj ?
Morda pogled v kakšno buklo o japonskih vrtičkih. In namig za ginko. Pokrovne rastline, trave, pahljačasti javorji, nepozebnik ...]
Uporabniški avatar
PR-ST
Guru
Guru
 
Prispevkov: 221
Slike: 14
Pridružen: 25 maj 2007, 21:55
Kraj: Kamnik

OdgovorNapisal/-a PR-ST » 17 avg 2007, 15:27

Primer:
Industrijska cona Šiška - Ljubljana.
Drevesce ob presajanju staro 5 let. V letu slowenian samostalnost ... 91.
Rastišče 1,5 x 3 metre. Obzidan, asfaltirano - vendar poleti redno zalivano !
Zadnjič spremenil PR-ST, dne 07 dec 2007, 21:43, skupaj popravljeno 1 krat.
Uporabniški avatar
PR-ST
Guru
Guru
 
Prispevkov: 221
Slike: 14
Pridružen: 25 maj 2007, 21:55
Kraj: Kamnik

OdgovorNapisal/-a psevdonim » 17 avg 2007, 15:29

Nevtralna zastirka na suhih tleh zaželjena. Na mokrih tleh - škodljiva
- znotraj ograje nameravam nasuti še 2-3 centimetre na debelo lesnih sekancev, da bi zadrževali vlago okoli drevesa in da bi plevel in trava težje prišla ven. Če je to to.
Zakaj je cigarovec komunalec ? Se to drevo uporablja za kakšno komunalno dejavnost ? V ta namen nameravam posaditi pavlovnije čisto blizu močvirja z upanjem, da bodo delovale kot živa drenaža/črpalka (kot imajo ljudje zajce, ovce in koze za živo kosilnico).
In namig za ginko. Pokrovne rastline, trave, pahljačasti javorji, nepozebnik
- od vsega tega mi je najbolj všeč beseda nepozebnik, če to pomeni, da ga slovenska zima ne more uničiti. Ostalih pojmov ne razumem.
Glede skladnosti in japonskih vrtov vem toliko, da okoli smreke ne raste nič, ker njene iglice menda povzročajo kislost zemlje. Ali pa je to le zaradi sence, ki jo smreka dela. Imam pol hektarja strmine, ki je nihče noče obdelovati, bodo tam pač kakšna bolj eksotična drevesa, dokler se ne spomnim kaj boljšega - profitabilnega.
psevdonim
Guru
Guru
 
Prispevkov: 342
Pridružen: 23 maj 2007, 21:51
Kraj: Slo

OdgovorNapisal/-a psevdonim » 17 avg 2007, 15:34

hvala za sliko.
Mimogrede, vprašal sem skrbnika strani http://www.shrani.si glede počasnega nalaganja slik. Odgovor:
naslednji teden se zares selimo na nove strežnike, kar bo pomenilo opazno pohitritev delovanja. Hvala za razumevanje
.
psevdonim
Guru
Guru
 
Prispevkov: 342
Pridružen: 23 maj 2007, 21:51
Kraj: Slo

OdgovorNapisal/-a PR-ST » 17 avg 2007, 16:25

Zakaj je cigarovec komunalec ? Se to drevo uporablja za kakšno komunalno dejavnost ?
....................................................................................
Drevo je nezahtevno, izredno hitro raste, zato sodi v nižji cenovni razred.
Torej idealno za proračunske zasaditve. Žal pa se hitro postara. In sneg ga rad polomi in velikokrat pozebe.
Črpalka za vodo - dobra ideja. Podobno lahko iskoristiš še topol, metasekvojo. Če pa je res močvirje - pa Taxsodium, močvirsko cipreso.
Uporabniški avatar
PR-ST
Guru
Guru
 
Prispevkov: 221
Slike: 14
Pridružen: 25 maj 2007, 21:55
Kraj: Kamnik

OdgovorNapisal/-a PR-ST » 17 avg 2007, 16:54

nepozebnik[/quote] - od vsega tega mi je najbolj všeč beseda nepozebnik, če to pomeni, da ga slovenska zima ne more uničiti.
...................................................................................................
Cveti sredi zime. Botanično je to Hamamelis.
Uporabniški avatar
PR-ST
Guru
Guru
 
Prispevkov: 221
Slike: 14
Pridružen: 25 maj 2007, 21:55
Kraj: Kamnik

OdgovorNapisal/-a psevdonim » 17 avg 2007, 17:11

Cveti sredi zime
- ja kje zavraga bom pa našel čebele sredi zime ? neumno drevo
Hvala za namig o močvirskih drevesih.
Zadnjič spremenil psevdonim, dne 17 avg 2007, 17:13, skupaj popravljeno 1 krat.
psevdonim
Guru
Guru
 
Prispevkov: 342
Pridružen: 23 maj 2007, 21:51
Kraj: Slo

OdgovorNapisal/-a sasok » 17 avg 2007, 17:12

:D :D
Slika
sasok
Guru
Guru
 
Prispevkov: 613
Pridružen: 15 okt 2006, 20:29

OdgovorNapisal/-a sasok » 17 avg 2007, 17:16

Zimsko cvetoče razkošje

Zacveti namreč tudi v najhujšem snegu, cvetovi pa brez težav preživijo tri do štiri zmrzali in temperature do -25 stopinj Celzija

Pravijo, da se pomlad prične s prvimi zvončki, ki ponosno dvignejo glavice iz spočite zemlje. Pester rastlinski svet pa nam že v mesecu decembru postreže s svojimi presenečenji.

Nepozebnik, hamamelis ali čarobni orešek so imena, ki najpogosteje označujejo to prekrasno grmovnico. V naših vrtovih jih najdemo šele slabih petnajst let, vendar je med pravimi ljubitelji vrtnarstva nepogrešljiva rastlina. V evropskih drevesnicah ponujajo več kot šestdeset sort iz šestih listopadnih vrst, pri nas niti deset. Največje zasluge za pester sortiment ima Jelena de Belder Kovačič, ki je v svet ponesla kar nekaj zelo cenjenih sort te rastline. Ena najlepših nosi tudi njeno ime.

Čarobnost nepozebnika je v njegovi zmagi nad zimo. Zacveti namreč tudi v najhujšem snegu, cvetovi pa brez težav preživijo tri do štiri zmrzali in temperature do -25 stopinj Celzija. Bahajo se v rumeni, oranžni, rdeči ali rožnati paleti barv. Pravo razkošje torej, za pusto naravo okoli nas. Cvetovi so v premeru široki od enega do treh centimetrov in so sestavljeni iz štirih pajkasto nameščenih ozkih jermenastih venčnih listov. Po vejah so razvrščeni v obliki drobnih šopkov, tako da se kažejo v vsej svoji lepoti.

Da ga ne bi prekmalu nehali občudovati, je treba poudariti oblake dišav, ki se dvigujejo iz barvitih cvetov. Nevsiljiv in hkrati prepričljiv vonj nepozebnika deluje sveže in prijetno. Pri nekaterih sortah pa lahko razpoznamo celo začimbne note, kot bi cvetove posuli z delci popra.

Njegovi listi spominjajo na liste leske. V jeseni se izkažejo v najlepših barvah. Od izrazito oranžne do rdeče. Svojo dekorativno vrednost kažejo torej vse leto, kar je še ena koristna lastnost za ljubitelje vrtnarstva.

Nepozebnik je hkrati zelo uporaben v kozmetiki in farmaciji. Predvsem virginijski nepozebnik je v industriji zelo cenjen. V farmaciji se uporablja za zdravila kot antiseptik, ker razkužuje, hemostatik, ker izboljšuje strjevanje krvi, in vazokonstriktor, ker krči žile. Pozorni potrošniki ga boste kot sestavino zasledili tudi na embalaži raznih losjonov, krem, šamponov proti prhljaju in mastnim lasem. Če imate srečno roko, ga boste našli kot enega od dodatkov pri parfumih, vendar le v najbolj izbranih trgovinah.

Nepozebnik je pri nas prezimno odporna rastlina. Najlepše bo rasel na sončnem ali polsenčnem rastišču in na rodovitnih, dobro odcednih tleh. Če mu boste poleg tega naklonili še šotnata, kisla tla, bo na vašem vrtu zasijal v vsej svoji lepoti. Obstajajo tudi sorte, ki uspevajo lepše na nekoliko bazičnih tleh, vendar jih pri nas še ni možno kupiti.

Pomembno je tudi, da jim na vrtu namenimo dovolj prostora. V širino lahko zrastejo tudi do štiri metre in niso primerni za majhne vrtove. Po habitusu jih morda prekašajo le javorji. Nepozebniki imajo čudovito obliko rasti, veje izraščajo v horizontalnih ravninah, tako da jim s preskromnim prostorom v vrtu le odvzemamo tisto, kar nam imajo pokloniti. Glede rezi so strokovnjaki različnega mnenja. Večina med njimi rez odsvetuje, omejena naj bi bila le na suhe ali poškodovane veje. Če je rastlina vaš vrt že prerasla, jo raje zamenjajte z novo, nepozebnik se namreč po obrezovanju nikoli popolnoma ne obraste, kar je posledica tega, da nima t.i. spečih brstov.

Da bi razkošje cvetov izkoristili v največji meri, bo najbolje, da nepozebnik zasadite pred zimzelenim ozadjem. Primerne so žive meje, zidovi, porasli z bršljanom, grmi bodike in rododendronov. Barva cvetov bo tako še izrazitejša. Za res popoln užitek pa manjkata le še klop v bližini in toplo januarsko sonce.

Da bi spoznali čare nepozebnika tudi sami, se lahko odpravite na kratek izlet v Botanični vrt Fakultete za kmetijstvo v Razvanju, kjer imajo zasajene kar štiri sorte križancev nepozebnika (Hamamelis intermedia). Če vam je bližja mestna vrtnarija, pa lahko tudi tam vonjate dišave bogatih in zanimivih cvetov, ki jih ponuja ta grmovnica.

tako nekaj malega o nepozebniku
Slika
sasok
Guru
Guru
 
Prispevkov: 613
Pridružen: 15 okt 2006, 20:29

OdgovorNapisal/-a psevdonim » 17 avg 2007, 18:13

aja, mislil sem, da je ginkgo nepozebnik. Kolikor pa sem razbral iz zgornjega članka, pa je to neko grmovje. Sicer zanimivo, takega nima noben sosed :twisted: bomo poiskali semena ali sadike, če niso predrage.
November '07: ginkgo presajen na prosto.
April '08: vrh je že zelen !
Zadnjič spremenil psevdonim, dne 20 apr 2008, 21:07, skupaj popravljeno 2 krat.
___
psevdonim
Guru
Guru
 
Prispevkov: 342
Pridružen: 23 maj 2007, 21:51
Kraj: Slo

OdgovorNapisal/-a PR-ST » 17 avg 2007, 20:44

V januarskem jutru -
Zadnjič spremenil PR-ST, dne 07 dec 2007, 21:44, skupaj popravljeno 3 krat.
Uporabniški avatar
PR-ST
Guru
Guru
 
Prispevkov: 221
Slike: 14
Pridružen: 25 maj 2007, 21:55
Kraj: Kamnik

OdgovorNapisal/-a PR-ST » 17 avg 2007, 20:51

Bratec od tistega ginkoja iz Šiške.
Težka ilovnata zemlja, vlažno rastišče.
Zadnjič spremenil PR-ST, dne 07 dec 2007, 21:45, skupaj popravljeno 3 krat.
Uporabniški avatar
PR-ST
Guru
Guru
 
Prispevkov: 221
Slike: 14
Pridružen: 25 maj 2007, 21:55
Kraj: Kamnik

OdgovorNapisal/-a sasok » 24 okt 2007, 17:43

pozdrav v naši vrtnariji prodajajo male ginkote tka 20 cm pa me zanima če jaz to kupim mislmi se splača take minijaturne kupit pa bojo prezimli???
Slika
sasok
Guru
Guru
 
Prispevkov: 613
Pridružen: 15 okt 2006, 20:29

OdgovorNapisal/-a zupka » 24 okt 2007, 18:08

Jaz mislim, da ne bi smelo biti problemov. Moj je bil ob nakupu večji, posajen spomladi. Preživel je že močne suše, točo, katera mu je močno poškodovala mlado lubje, napad košut, katere se ga krepko obžrle, zelo niske temperature (več kot -25 %C), pa še vedno vsako leto lepo raste in me razveseljuje. Lep pozdrav
Uporabniški avatar
zupka
Guru
Guru
 
Prispevkov: 193
Pridružen: 13 jun 2006, 21:29
Kraj: Kočevje

PrejšnjaNaslednja

Vrni se na Drevesa - okrasna

 


  • Sorodne teme
    Odgovori
    Ogledi
    Zadnji prispevek
  • Gingko biloba
    Napisal/-a barabara » 16 apr 2008, 10:36
    1 Odgovori
    3875 Ogledi
    Zadnji prispevek Napisal/-a pinkpanter Poglej zadnji prispevek
    05 maj 2008, 13:51
  • Ginko
    Napisal/-a temascal » 13 okt 2004, 20:34
    5 Odgovori
    4895 Ogledi
    Zadnji prispevek Napisal/-a ygregorn Poglej zadnji prispevek
    15 okt 2004, 10:21
  • ginko
    Napisal/-a fruto » 20 nov 2005, 21:36
    2 Odgovori
    3856 Ogledi
    Zadnji prispevek Napisal/-a fruto Poglej zadnji prispevek
    21 nov 2005, 17:59

Kdo je prisoten

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 2 gostov

cron