Bolezenski znaki: medena rosa, okrogle pege na listih, sajasta plesen, beli vatasti kosmiči na vznožju bodic, beli vatasti kosmiči na koreninah, drobne bele pikice razsute po listih itd.
V notranjih prostorih s temperaturami med 18 - 24 stopinj C.se pozimi pospešeno razmnožujejo drobni insekti, znani po imenu vataste uši, koreninske uši, kaparji.
Napadajo vse dele rastlin, ker pa so izredno dobro zaščitene, jih zelo teško odstranimo in uničimo. S pomočjo sesalnega aparata v ustih odvzemajo lončnici rastlinske sokove in slabijo njihovo odpornost.
Ponavadi se zaredijo na spodnji strani listov in jih ne vidimo. Opazimo jih šele, ko se razširijo tudi po zgornji površini listov takrat pa je ponavadi že prepozno. Nekatere vrste so opremljene z belo vatatsto ali voskasto prevleko s katero prekrijejo in zaščitijo jajčeca, druge z okroglimi ali ploščatimi ščitki. Zaradi tega na njihov organizem ne delujejo kontaktni strupi. Gibljivi so samo mladi kaparji. Ko najdejo ugodno mesto na rastlini, se ne premikajo več, temveč prisesani na liste ali stebla ostanejo na istem mestu. Jajčeca ponavadi izležejo pod svoj ščitek, ki jih varuje pred sovražniki. Najboljši gostitelji so:palme,oleandri, lovorji, klivije, krotoni,afelandre,kamelije, vitezove zvezde, kaktusi, sukulente. Izločajo medeno roso, katera je nadvse ugodna podlaga za sajasto plesen. Ko jih zmečkamo opazimo rjavordeč ali sivo rdeč telesni sok. Če populacija kaparjev ni velika, jih lahko z listov in drugih ravnih površin odstranimo mehanično s vato ali gobico namočeno v blago raztopino alkohola in vode. Težje pa to storimo pri kaktusih, saj se zaredijo med bodicami, od tam pa jih je mehanično nemogoče odstraniti ne da bi poškodovali rastlino.
Prav zaradi tega je izredno važno, da insekte čimpreje opazite, ko je njihova populacija šele v razvoju. Takrat lahko rastlino prevenrivno popršite z belim oljem ali kakimi insekticidi na bazi piretroidov. Če je okužba močnejša in hočete reševati bolj redke in drage rastline, kaktuse, sukulente, morate v specializirtanih trgovinah zahtevati sistemske inskticide. Raztopina z vodo se skozi koreninice, korenine in osrednji del (kambij) razširi v liste, ki jih sesajo kaparji.
Sistemski kemični strupi so dragi, težko dostopni brez potrdila o pridobitvi znanja iz fitomedicine in jih priporočam samo za reševanje kakšne dragocene rastline.
Za nizkocenovne rastline velja, da je najceneje, če okuženo zavržete in si kupite novo
Več o boleznih rastlin si lahko preberete na:
http://www.eksotika.si/bolezni-in-varst ... html?L=644
Vataste uši na beaucarnea recurvata
Kapar na kaktusu Echinocereus sp.