Zima je in morda je dobro, da v tem času, ko ima zemlja vdih, razmišljamo na kakšen način se bomo lotili vrtnarjenja in prispevali k zdravemu krožniku na svoji mizi tudi mi.
Moj vrt šele sedaj dobiva prve impulze rasti po biološko-dinamični metodi. Pot me je vodila od tradicionalnega dela, ki sem ga prinesla od doma, pa do srečanja s knjigo Vse ob svojem času, pred desetimi leti, ko sem na več nivojih začela delovati v okviru tega naravnega ritma. In potem je bil zopet "slučajno" Ajdin setveni koledar in nato biodinamika.
Pravzaprav se tega šele učim in veselilo me bo, če boste s svojimi izkušnjami zelenega gospodarjenja prispevali tudi vi.
Ker sem začetnik v tem načinu dela, imam še velikokrat začuden pogled, ko poslušam predavanja in vidim, kakšen pomen ima to za svet, ki ga živimo in zato in samo zato želela te stvari deliti z vami. Naj za začetek spregovorim nekaj osnov o tej metodi.
KAJ JE BIOLOŠKO-DINAMIČNA METODA?
je metoda pridelovanja hrane, ki ohranja ekološko ravnotežje, plodnost tal, zdravi zemljo, rastline, človeka živali/čebele. Ustanovitelj te metode je dr. Rudolf Stainer, njegovo delo pa že več desetletij nadaljuje Maria Thun. Njen setveni koledar je tako nepogrešljiv za vse tiste, ki hrano pridelujejo, konzervirajo ali shranjujejo sami. Zakaj tako? V koledarju so natančna navodila katere dneve koristiti, da bodo na različne rastline dobro vplivali posamezni impulzi kozmosa, Lune. Toliko o koledarju. Korak naprej pa je uporaba biološko-dinamičnih pripravkov iz koprive, baldrijana, regrada, hrastovega lubja, kamilic in rmana. Pomembna preparata sta še kremen iz roga in gnoj iz roga. Ampak o tej temi si boste morali kaj več prebrati v knjigi Preparati.
Pa naj malce več napišem o samem koledarju.
Rastline imajo sposobnost, da se sile, ki potekajo iz ozvezdij zodiaka izražajo v svoji postavi. Ritmi pomagajo pri tvorbi hranilnih snovi: beljakovin, ogljikovih hidratov, soli...itd.
Kulturne rastline razvrstimo v štiri skupine. Z njimi delamo takrat, ko je na koledarju posebej označen:
1. korenovke -dnevi za korenino
Te rastline razvijajo plod v območju korenin. /korenje, zelena, pesa, repa, redkvica.../ Za te rastline izbiramo setev, sajenje, presajanje okopavanje. zalivanje, oskrbo, spravilo ter konzerviranje na dneve, ki so v koledarju označeni kot dnevi za korenino.
2. Listnate rastline-dnevi za list
Sem uvrščamo vse rastline, ki oblikujejo plod v območju listov in stebel.Sem spadajo: kapusnice, cvetača, peteršilj, zelišča, solate...Prav tako delamo s temi rastlinami na dneve, ki so v koledarju označeni kot list.
3. cvetnice-dnevi za cvet
sem spadajo rastline, ki cvetijo in rastline, iz katerih delamo biološko-dinamične pripravke. /sem spada tudi brokoli!/. In ker je to tema večine forumašev, naj povem, da je barva cvetov za sušeno cvetje odvisna prav od ugodnega dne, namenjen za oskrbo cvetja. Na koledarjih je seveda označen kot rožica. Tudi vonj ima rastlina močnejši, če jo naberemo zjutraj v ugodnem dnevu. /letos sem sušila vrtni arman v ugodnih in neugodnih dnevih. Barva rmana, nabranega v ugodnem dnevu je povsem enake barve kot svež!
4. Plodovke-dnevi za plod
sem štejemo vse rastline, ki tvorijo plod v območju semen. To so grah, kumarice, buče, koruza, paprika, paradižnik, fižol....
Neprimerni dnevi
so označeni kot----/črtica koledarju/. To so dnevi, mrkov, vozlov Lune, itd in so neprimerni za kakršno koli delo na zemlji.
Če se ne moremo pri setvi držati določenih dni, lahko slab vpliv dneva setve izboljšamo z nadaljnjo oskrbo ob za rastlino ugodnem času.
POVEZANO Z NARAVNIMI RITMI
Vse življenje se prepleta z naravnimi ritmi, ki se ponavljajo kot je dan - noč, zaradi vrtenja Zemlje okoli osi; letnih časov, kar je posledica nagnjenosti zemeljske osi. Razen tega, pa vplivajo na življenjske procese tudi planeti osončja: Merkur, Venera, Mars, Jupiter, Saturn, Uran, Neptun in Pluton. Vse rastline izražajo vplive planetov po njihovi postavni, impulzi pa vgrajujejo v plodove soli, beljakovine, maščobe, torej energijo, potrebno za življenje.
KAJ VPLIVA NA RAST?
Seveda, lahko danes kemija dela vidne-materialne čudeže! Rastline s pomočjo kemije rastejo v vodi, pri luči, pravzaprav v neverjetnih okoljskih razmerah. Najpomembnejši del, ki ga človek dobi vrnjenega in je znanstveno dokazan (hrana daje 52% energije) je kvaliteta hrane. Žal, vrtičkarji še nimamo merilcev, ki bi merili to, nam pa je lahko v razmislek že preprost pogled. Med vrtičkarji težko najdeš depresivne ljudi, ljudi brez smisla, s tesnobami, v bolezni sodobnega časa, mar ne?
Sonce, Luna in planeti posredujejo svoje sile preko klasičnih elementov toplote, svetlobe, zraka, vode in zemlje.Najmočneje vpliva na rastlino trenutek setve. Čas presajanja rastlini okrepi impulz ob setvi ali pa jo oslabi, prav tako pa je pomemben čas obdelovanja tal, ko zemljo odpremo in s tem omogočimo za impulze kozmosa. Pomemben je tudi čas spravila. Vemo, če rastlino pospravimo v neugodnem času, so naslednje leto rastline slabotne in bolne, plodovi v neugodnem skladiščenju gnijejo, itd.
(se nadaljuje)